rutilō -āre -āvī -ātum (rutilus)
1. intr. rdečkasto ali kot zlato se svetiti, rdečkasto ali kot zlato blesteti (se bleščati, lesketati se): iamque Auroram rutilare procul video Acc. fr. ap. Varr., arma rutilare vident V.; pt. pr. rutilāns -antis rdečkasto se blesteč (se bleščeč), kot zlato (zláto) se lesketajoč: arma T., color Plin., arva rutilantia sanguineo gyro Stat., rutilantior Ven.
2. trans. narediti (delati) rdečkasto, rdečkasto (po)barvati, (po)rdečiti: comae rutilatae L., rutilare capillos Plin., Suet., T., capillos cinere Val. Max., vellera Val. Fl.
Zadetki iskanja
- rútilo zlat, kot zlato
- similor [similɔr] masculin kovina, ki imitira zlato
- sìniglav -a -o med. hemoroiden, z zlato žilo
- šȋk m, mest. u šíku (t. yšyk) suho zlato, zlata, kovinska lamela
- Talmi, das, nepravo zlato; figurativ ponaredek
- tejo moški spol zlato v palici, palica zlata
- tȅpeluk m (t. tepelik)
1. z dukati ali biseri okrašena, z zlato ali srebrno nitko vezena ženska kapa
2. dial. okroglo dno crnogorske kape
3. srebrn ali zlat okrasek na puškinem kopitu - tinsel [tínsəl]
1. samostalnik
bleščica, zlata pena; lameta
figurativno lažen sijaj; brokat (tkanina)
2. pridevnik
bleščeč, sijajen
figurativno lažen, navidezen; neokusen, kičast, načičkan
3. prehodni glagol
okrasiti z bleščico, z zlato peno
figurativno kičasto okrasiti, okrasiti z lažnim bleskom - ulàma ž (t. ulama) zlato vezenje na ruti v obliki trte
- Waschgold, das, prano zlato
- wash dirt [wɔ́šdə:t] samostalnik
zlati pesek, zemlja, ki vsebuje zlato - Weißgold, das, belo zlato
- white gold [wáitgould] samostalnik
belo zlato, platina - Zahngold, das, zlato za zobe
- zlátiti zlâtīm
I. zlatiti: zlatiti lančić; sunce zlati vrhove planina
II. zlatiti se zlatiti se, zlato sijati: planine se zlate u ćutanju - златоверхий (zast.) z zlato streho
- золотистый zlatenkast, kot zlato
- adorírati to adore; to idolize; to worship
adorírati zlato tele to worship the golden calf - Aeēta: Varr., Ci., O., Hyg. ali Aeētēs: O., Serv., gen. -ae: S. fr., O., Hyg., acc. -am: Ci., Hyg., -ēn: Val. Fl., voc. -a: Ci., Val. Fl., abl. -ā: Ci., Hyg., Iust., m (Αἰήτης iz αἶα = γαῖα; prim. Aea) Ajet(es), kralj in heros eponymos polotoka Aje (Kolhide), sin sončnega boga (Helija), brat Pazifaje in čarovnice Kirke, oče Medeje, s katere pomočjo so mu Argonavti ukradli zlato runo. Od tod
1. adj.
a) Aeētaeus 3 (Αἰηταῖος) Ajetov, ajetski: fines (= Kolhida) Cat.
b) Aeētius 3 (Αἰήτιος) Ajetov, ajetski: virgo, proles Val. Fl.
2. patronim Aeētias -adis, f (Αἰητιάς): O. = Aeētis -idis, acc. -ida, f (Αἰητίς): Val. Fl. = Aeētīnē -ēs, f (Αἰητίνη): O. Ajetida, Ajetova hči Medeja.