Franja

filozofij|a ženski spol (-e …) die Philosophie, -philosophie (čustva Gefühlsphilosophie, države Staatsphilosophie, eksistence Existenzphilosophie, identitete Identitätsphilosophie, imanence Immanenzphilosophie, jezika Sprachphilosophie, kulture Kulturphilosophie, morale Moralphilosophie, narave Naturphilosophie, religije Religionsphilosophie, renesanse Renaissancephilosophie, transcendence Transzendenzphilosophie, umetnosti Kunstphilosophie, vrednot Wertphilosophie, zgodovine Geschichtsphilosophie, fundamentalna Fundamentalphilosophie, modna Modephilosophie, popularna Popularphilosophie, pravna Rechtsphilosophie, socialna Sozialphilosophie, sodobna Gegenwartsphilosophie, transcendentalna Transzendentalphilosophie, življenjska Lebensphilosophie)
praktična filozofija praktische Philosophie
zgodovina filozofije die Philosophiegeschichte
iz zgodovine filozofije/o zgodovini filozofije … philosophiegeschichtlich
iz filozofije/o filozofiji narave naturphilosophisch

fort, e [fɔr, t] adjectif močan, krepek, čvrst, jak; korpulenten, debel; utrjen; spreten, sposoben; dobro podkovan (en v); bistroumen, inteligenten, pameten; energičen; trmast; učinkovit; vpliven; prepričljiv, odločilen; pretiran, neverjeten; težak (vino); oster (kis); žaltav (maslo); visok, znaten (znesek); drastičen (besedo); masculin močan človek; moč, sila, močna stran; utrdba, višek, glavna stvar

au fort de l'hiver sredi zime
au plus fort de la discussion sredi najživahnejše diskusije
à plus forte raison toliko bolj, tem bolj
au sens fort du mot v pravem pomenu besede
au prix fort zelo drago
ce n'est pas fort to ni posebno pametno
c'est plus fort que moi ne morem si pomagati
c'est trop fort! to je nezaslišano!
devises féminin pluriel fortes močne devize
droit masculin du plus fort pravica močnejšega
esprit masculin fort svobodomislec
mer féminin forte močno razburkano morje
place féminin forte utrdba
poids masculin fort bruto teža
prix masculin fort polna cena
forte tête trmasta glava, trmoglavec
forte femme energična ženska
avoir une forte envie de imeti veliko veselje, voljo (za)
avoir affaire à forte partie imeti posla, spoprijeti se z močnim nasprotnikom, z velikimi iežavami
avoir l'haleine forte neprijetno dišati iz ust
être fort aux échecs, en mathématiques biti dober šahist, matematik
l'histoire n'est pas mon fort zgodovina ni moja močna stran
se porter fort pour quelqu'un jamčiti za koga
prêter main forte à quelqu'un komu krepko pomagati
elle est forte celle-là! (familier) ta je pa dobra!
c'est trop fort! to je pa (že) preveč! ta je pa prehuda!

glasb|a ženski spol (-e …) die Musik, -musik (alpska Alpenmusik, baletna Ballettmusik, cerkvena Kirchenmusik, ciganska Zigeunermusik, četrttonska Vierteltonmusik, črnska Negermusik, dvanajsttonska Zwölftonmusik, domača Hausmusik, filmska Filmmusik, s plošč Schallplattenmusik, instrumentalna Instrumentalmusik, klavirska Klaviermusik, komorna Kammermusik, koncertna Konzertmusik, ljudska Volksmusik, odrska Bühnenmusik, Theatermusik, operetna Operettenmusik, operna Opernmusik, orgelska Orgelmusik, orkestrska/orkestralna Orchestermusik, plesna Tanzmusik, programska [Programmusik] Programmmusik, razpoloženjska Stimmungsmusik, resna E-Musik, rockovska Rockmusik, salonska Salonmusik, zabavna Unterhaltungsmusik)
glasba po željah das Wunschkonzert
serialna glasba serielle Musik
… glasbe/glasbo Musik-
(ljubezen do die Musikliebe, prijatelj Musikfreund, sociologija Musiksoziologie, teorija Musiktheorie, učitelj Musiklehrer, zgodovina Musikgeschichte, zgodovinar Musikhistoriker, akademija Musikakademie)

glasben pridevnik
(o glasbi) ▸ zenei, zenés, zeneVeč desetletij imate dober vpogled v vso slovensko glasbeno sceno. ▸ Évtizedek óta jó rálátása van az egész szlovén zenei életre.Vsi bi želeli imeti svoj izdelan glasbeni slog, a le malokdo ga premore. ▸ Mindannyian szeretnénk, ha saját, kidolgozott zenei stílusunk lenne, de csak kevesek képesek erre.Povezane iztočnice: glasbena želja, glasbena šola, glasbena drama, glasbena pravljica, glasbena vzgoja, glasbeni film, glasbena umetnost

glásben (-a -o) adj. musicale; di, della musica:
glasbena kaseta musicassetta
glasbena lestvica scala musicale
film., rad. glasbena oprema sottofondo
glasbena zgodovina storia della musica
glasbena vzgoja educazione musicale
glasbena šola scuola di musica
glasbena akademija conservatorio
glasbena revija rivista di musica
glasbena spremljava accompagnamento musicale
glasbena oddaja trasmissione musicale
glasbena skrinja radiogrammofono a mobile
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
glasbena drama dramma in musica
glasbena medigra intermezzo musicale
glasbene vilice diapason
glasbeni bienale biennale di musica
glasbeni avtomat juke-box
glasbeni inštrumenti strumenti musicali
film. glasbeni komentar commento musicale
glasbeni okrasek abbellimento musicale, fioritura
glasbeni stavek tempo, movimento
glasbeni venček quodlibet

gledališč|e srednji spol (-a …) das Theater, -theater (amatersko Laientheater, eksperimentalno Experimentaltheater, Werkraumtheater, glasbeno Musiktheater, lutkovno Puppentheater, Marionettentheater, mestno Stadttheater, mladinsko Jugendtheater, narodno Nationaltheater, operno Operntheater, poletno Sommertheater)
cestno gledališče die Gassenbühne, das Straßentheater
gledališče na prostem die Freilichtbühne
potujoče gledališče die Wanderbühne
priredba za gledališče die Bühnenbearbeitung
… gledališča Theater-
(obiskovalec der Theaterbesucher, der Theatergänger, zgodovina die Theatergeschichte)
delati v gledališču am/beim Theater sein

Graecī -ōrum, m (Γραικοί) Grki. Γραικοί so bili prvotno Epirci okrog Dodone, Rimljani pa so to ime prenesli na vse Grke. Grāī (Grāiī) pomeni Grke kot junaški narod klasične starodavnosti, Graeci je le zemljepisni pojem, Graeculus (gl. Graeculus) zaničlj. ali iron. izraz. Večinoma pl. Graeci: ENN., CI., L., H., T. idr.; redkeje sg. Graecus -ī, m Grk: Graecus apud Graecos non de culpa sua dixit CI., Graecus ignobilis L. Graeca -ae, f Grkinja: Graecus et Graeca L., Graecus Graecaque PLIN. Kot adj. Graecus 3, adv. ē, grški: pecudes PL. (menda) tarentske ovce, Graeca fide mercari PL. za gotov denar, Gr. homines CI., Gr. litterae CI. v Grčiji (poseb. v Atenah) cvetoče vede (govorništvo, filozofija idr.), historia Gr. CI. v grškem jeziku pisana rimska zgodovina, res Graecae CI. grški spisi, grščina, ludi Gr. CI. igre grške vsebine, Graeco more bibere CI. = napijati si s krožečo čašo (in navajati ime), Gr. via CI. EP. (menda) = pot v Veliko Grčijo, vocabulum Gr. GELL., nux Gr. MACR. mandelj, ad Kalendas Graecas (gl. Calendae), Alazon Graece huic nomen est comoediae PL., Graece loqui CI., Graece scire CI. znati grško (govoriti), Graece nescire CI., Acilius, qui Graece scripsit historiam CI., pronuntiare poëmata Graece et Latine N., Graece nosti? VULG. znaš grško? Kot subst. Graecum -ī, n in Graeca -ōrum, n grško, grški jezik, grščina, grško slovstvo: e Graeco in Latinum convertere CI. ali ex Graeco transfere Q. prevajati, Graeco melius uti, a Graeco ductum esse Q., Graeca leguntur in omnibus fere gentibus CI., semper cum Graecis Latina coniunxi CI., cum Graeca scribimus Q., sicut in Graecis accidit Q., vertere Graeca in Latinum Q.

hr̀vātskī -ā -ō hrvaški, hrvatski: -a povijest hrvaška zgodovina; Hrvatsko zagorje; Hrvatsko primorje; Hrvatsko narodno kazalište; Matica hrvatska

idej|a ženski spol (-e …) die Idee
fiksna ideja fixe Idee
-idee, der -gedanke (blodna Wahnidee, svobode der Freiheitsgedanke, morska/nora Schnapsidee, Kateridee, osnovna Grundidee, prisilna medicina Zwangsidee, vodilna Leitidee)
… idej Ideen-
(svet die Ideenwelt, izmenjava der Ideenaustausch, obilica die Ideenfülle, oblikovanje die Ideenfindung, revščina die Ideenarmut, zgodovina die Ideengeschichte)
nauk o idejah die Ideenlehre
bogat z idejami ideenreich
reven z idejami ideenarm
brez idej ideenlos

investitúra investiture ženski spol

(zgodovina) spor za investituro querelle ženski spol des investitures

Italus 3 italski: gens V., gentes Aug., caelum H., regna O., tellus O., H., mare Plin.; subst. Italus -ī, m Italec, italski prebivalec: C., V.; gen. pl.: gentes Italûm V. K temu gr. f Italis -idis italska: ora O., matres Mart., nymphae Sil.; kot subst. Italka, italska žena: Italides sibi Camilla delegit V. Iz Italus adj.:

1. Italius 3 italski: terra Varr., L.; nav. samo Italia -ae, f (sc. terra) Italija, v klas. dobi dežela od Mesinske morske ožine do Rubikona: Ci., V., Varr. (osk. Víteliú = Italia, menda sor. z vitulus, Italia torej = „s teleti bogata dežela“; Gell. izpeljuje to besedo iz gr. besede ἰταλός bik, Italia torej = „z biki bogata dežela“); meton.: totam Italiam esse effusam Ci. vsa Italija = vsi italski prebivalci.

2. Italicus 3 italski: res N. zgodovina, gens, socii S., mensae Ci., Labyrinthus Plin. (pri Kluriju), orae O., ius Plin., stirps Aur.; occ. = italskih zaveznikov: tumultus Ci., bellum Ci., Iust.; subst. Italicus -ī, m Italec (naspr. provincialis): Plin. iun.; Italicī -ōrum, m Italiki, italski zavezniki: L., Vell.; od tod subst. Italica -ae, f (sc. urbs) Italika,
a) = samnijsko mesto Korfinij (Corfinium) v vojni zoper zaveznike: L., Vell.
b) = mesto v Betijski Hispaniji severozahodno od Hispalija (blizu današnje Sevilje): C., Aur.; od tod adj. Italicēnsis -e itališki, italičanski: Auct. b. Hisp.; subst. Italicēnsēs -ium, m Italičani, prebivalci mesta Italike: Auct. b. Alx. Iz Italicus tudi Italiciānus 3 ital(ij)ski = ki zadeva Italijo kot pretorsko prefekturo: largitiones Aug., comites Italicianorum (sc. titulorum) Cod. Th.

Opomba: I je kratek: sáxa vocánt Italí V.; po potrebi (Italia ima 4 kračine!) uporabljajo pesniki prvi zlog kot dvig (arzo): arma Italiám fatia ima 4 kračine! V.

izbórnik électeur moški spol

(zgodovina) knez izbornik prince moški spol électeur

járem yoke; (par) team

járem volov a yoke of oxen
pet jármov volov five yoke of oxen; figurativno bondage, slavery, servitude, oppression
zakonski járem yoke of matrimony (ali of marriage), humoristično matrimonial noose, conjugal yoke, double harness
iti, skloniti se pod jármom (o premagancu) zgodovina to pass (ali to come) under the yoke
ječati pod tujim jármom to groan under a foreign yoke
izpreči iz járma to unyoke
vpreči v járem to yoke
nositi, prenašati járem to endure the yoke
držati v jármu (figurativno) to hold in subjection
otresti se tujega járma to shake (ali to throw) off a reign yoke, to get rid of a foreign yoke
járem suženjstva yoke of slavery

jezik² [ê] (jezik|a, -a, -i)

1. narodni, mednarodni: die Sprache, -sprache (ciganski Zigeunersprache, ciljni Zielsprache, delovni Arbeitssprache, deželni, državni Landessprache, državni Staatssprache, izhodiščni Ausgangssprache, kentumski Kentumsprache, konferenčni Konferenzsprache, manjšinski Minderheitensprache, materni Muttersprache, občevalni Umgangssprache, originala Originalsprache, pomožni Hilfssprache, satemski Satemsprache, sodni Gerichtssprache, sporazumevalni Verkehrssprache, substratni Substratsprache, svetovni Weltsprache, svetovni pomožni Welthilfssprache, tuji Fremdsprache, učni Unterrichtssprache, uradni Amtssprache, uradovalni Verhandlungssprache)
mrtev jezik tote Sprache
naravni jezik natürliche Sprache
umetni jezik Kunstsprache, künstliche Sprache, synthetische Sprache
živ jezik lebende Sprache
narodni jezik die Volkssprache
standardni jezik die Standardsprache/Nationalsprache
ljudski jezik der Volksmund
|
… jezika Sprach-
(analiza die Sprachanalyse, čistost die Sprachreinheit, filozofija die Sprachphilosophie, kritika die Sprachkritik, mojster der Sprachkünstler, normiranje die Sprachnormung, nepopolno obvladanje die Sprachschwäche, obvladanje die Sprachbeherrschung, opis die Sprachbeschreibung, sociologija die Sprachsoziologie, spreminjanje der Sprachwandel, struktura die Sprachstruktur, uporabnik der Sprachbenutzer, zgodovina die Sprachgeschichte, zgradba der Sprachbau)
… jezika/jezikov
(študij das Sprachstudium)
za jezik:
(skrb za jezik die Sprachpflege)
jezikov:
(družina die Sprachfamilie, mešanica das Sprachgemisch, poznavalec der Sprachkenner, der Sprachkundige, biti poznavalec sprachkundig sein, znanje die Sprachkenntnis)
govorec jezika der Sprachteilnehmer
naravni govorec jezika der Muttersprachler
obvladati/znati jezik sprachkundig sein
ne obvladati jezika/ne znati jezikov sprachunkundig sein
govoriti dva jezika/tri/štiri jezike zweisprachig/dreisprachig/viersprachig sein
govoriti več jezikov mehrsprachig sein
govoriti drug jezik anderssprachig sein, figurativno eine andere Sprache sprechen
govoriti isti jezik die gleiche Sprache sprechen (tudi figurativno)

2. posebni: die Sprache, -sprache (knjižni Hochsprache, Schriftsprache, cerkveni Kirchensprache, dijaški Schülersprache, literarni Literatursprache, lovski Jägersprache, Weidmannssprache, metaforični Bildersprache, papirnat Kanzleisprache, pesniški Dichtersprache, pisarniški Kanzleisprache, pogovorni Umgangssprache, posebni Sondersprache, pomorščakov Seemannssprache, pravni Rechtssprache, sodobni Gegenwartssprache, skrivni Geheimsprache, splošni Gemeinsprache, standardni Standardsprache, strokovni Fachsprache, svetopisemski Bibelsprache, študentovski Studentensprache, uradniški Beamtensprache, vsakdanji Alltagssprache, vulgarni Vulgärsprache, vzorčni Mustersprache, znanosti Wissenschaftssprache)

3. negovorni: die -sprache (kretenj Gebärdensprache, programski Programmiersprache, simbolni Symbolsprache, strojni Maschinensprache, znakovni jezik gluhonemih Taubstummensprache)
|
figurativno molčati v vseh jezikih in sieben Sprachen schweigen
| ➞ → materni jezik, ➞ → tuji jezik

kitajski pridevnik
1. (o Kitajski in Kitajcih) ▸ kínaiPovezane iztočnice: kitajski juan

2. (o jeziku) ▸ kínaiPisno kitajščino razumejo vsi govorci, saj je mogoče kitajske pismenke brati v vseh narečjih. ▸ Az írott kínai nyelv minden beszélő számára érthető, mivel a kínai írásjegyek minden dialektusban olvashatók.
Najstarejša ohranjena kitajska besedila so vklesana v kost, želvovino in bron. ▸ A legrégebbi fennmaradt kínai szövegeket csontba, teknőspáncélba és bronzba vésték.
Knjiga je izšla tudi v kitajskem prevodu. ▸ A könyv kínai fordításban is megjelent.
Povezane iztočnice: kitajski jezik

kljún bill, beak

ladijski kljún bow, stem, prow (of ship), zgodovina rostrum, pl -tra; (pri posodi) spout, nozzle, snout

knjigotrštvo samostalnik
(dejavnost prodajanja knjig) ▸ könyvkereskedelem

književnost [é] ženski spol (-i …) die Literatur, die Dichtung, die schöne Literatur, die Belletristik; -literatur (eksilna Exilliteratur, sodobna Gegenwartsliteratur)
zgodovina književnosti die Literaturgeschichte

knjižévnost literatura f

narodna književnost literatura nacional
zgodovina književnosti historia f de la literatura
svetovna književnost literatura universal (ali mundial)

kočíja (zaprta) carrosse moški spol , (odprta) calèche ženski spol , fiacre moški spol

poštna kočija diligence ženski spol; (zgodovina) coche moški spol
peljati se s kočijo aller (en voiture, fiacre, etc.)