Franja

izvršiti se povratni glagol
(zgoditi se) ▸ végbemegy, zajlik, történik
Te so tako tanke, da se lahko skozi njihove stene izvrši izmenjava snovi. ▸ Ezek olyan vékonyak, hogy végbe tud menni az anyagcsere a falukon keresztül.
Vse dejanje 453 strani obsegajočega romana se izvrši v pol leta in sicer v drugi polovici leta 1092. ▸ A 453 oldalnyi regény teljes cselekménye fél év alatt zajlik, méghozzá az 1092-es év második felében.
Bolnica je čutila, da se je na njej izvršila velika sprememba. ▸ A beteg érezte, hogy nagy változás történt vele.
Pri večini vrst življenjski cikel traja skozi celo leto, da se popolnoma izvrši, izjeme so samo kakšne izredno majhne vrste, pri katerih se lahko v enem letu zamenjata dve ali celo več generacij. ▸ A legtöbb faj esetében az életciklus egy teljes évig tart, ez alól csak néhány rendkívül kicsi faj jelent kivételt, ahol egy év alatt két vagy akár több generáció is válthatja egymást.
Okužba se velikokrat izvrši na nezrelih plodovih. ▸ A fertőzés sok esetben az éretlen terméseken fordul elő.

karkóli whatever; anything

karkóli drugega anything else
karkóli delaš,... whatever you do,...
karkóli hočete anything you please
karkóli se utegne zgoditi, tega ne bom storil I won't do it, whatever happens
karkóli on prosi, bo gotovo dobil whatever he asks for, he is sure to get

last¹ [la:st] pridevnik
zadnji, poslednji; minuli, prejšnji; najnovejši, zadnji

last but one predzadnji
last but not least zadnji, vendar ne najmanj važen
at one's last gasp v zadnjih izdihljajih
last night sinoči
the night before last predsinoči
last year lani
on one's last legs na koncu svojih moči, pred polomom
the last lap zadnja etapa
the last straw višek, zvrhana mera
of the last importance izredno važen
last day sodni dan
the last thing in jazz najnovejše v jazzu
this is the last thing to happen kaj takega se ne more zgoditi

malokdaj prislov
(redko) ▸ hébe-hóba, elvétve, olykor Malokdaj se zgodi, da si lahko vzamemo čas, da gremo skupaj na daljši dopust. ▸ Elvétve történik csak meg, hogy jut időnk együtt menni hosszabb szabadságra.

may³ [méi] glagol
pomanjkljiv moči, smeti; utegniti

come what may naj se zgodi kar hoče
you may well say so ti lahko govoriš, lahko tebi
be that as it may kar bo, pa bo
may he live long naj dolgo živi!
may you be happy! da bi bil srečen!
it may happen utegne se zgoditi

migljáj (-a) m

1. cenno

2. lieve moto

3. redko suggerimento, consiglio; nareč.
zgoditi se v migljaju accadere improvvisamente, in un attimo

4. med. scintilla

namériti

namériti na to aim at; to take aim at
namériti se (zgoditi se) to happen, arhaično to come to pass
namériti se na koga to meet someone, to happen to meet someone
namériti (top) (na) to zero in (on)

namériti (naravnati) ajuster, redresser, régler

nameriti v kaj diriger, orienter vers, braquer sur, pointer
nameriti v glavo (srce) viser à la tête (au cœur)
nameriti v koga viser quelqu'un, mettre (ali coucher) en joue
nameriti na koga tomber sur quelqu'un, rencontrer quelqu'un par hasard
nameriti se kam diriger (ali tourner) ses pas vers, aller; (zgoditi se) se passer, arriver

nenádoma adv. improvvisamente, inaspettatamente, bruscamente:
nenadoma se pojaviti sbucare
nenadoma se zgoditi sopraggiungere
pog. nenadoma umreti restare sul colpo, restarci

opera -ae, f (opus)

1. delo, trud, prizadevanje, težnja, delavnost: linguā factiosi, inertes operā Pl., mercennariorum operae, non artes emuntur Ci., nusquam nec opera sine emolumento nec emolumentum sine impensā operā L., res multae operae C. zelo težavna, naporna, operam fortium virorum edere L. izkaz(ov)ati se za hrabre može, homines in operas mittere Ci., operam perdere ali ludere Kom. (gl. ta glag.) ljudem da(ja)ti delo in zaslužek, permultum operae consumere Cu. veliko si prizadevati, koga stati veliko truda, (omnem) operam in aliquā re consumere (ponere, locare) Ci. ali operam insumere L., satis operae insumere in aliquā re T. (Dial.) ali operam conferre in rem Ci. (na vso moč) truditi se, prizadevati si za kaj, napenjati se s čim, pri čem; lahko tudi operam sumere z zahtevnim stavkom: Ci. ali z inf.: Pl. ali z ad in gerundijem: Pl.; poseb. pa operam dare alicui rei truditi se, prizadevati si, pečati (ukvarjati, baviti) se s čim, gojiti kaj, svoje delo (svoje moči) posvetiti (posvečevati) čemu: Q., Hier., palaestrae L., N., rei familiari N., amori Ter., valetudini Ci. paziti na svoje zdravje, sermoni Ci. razgovor začeti, liberis Ci. otroke roditi, rei quaerendae Pl., legibus condendis L., fidibus tractandis Val. Max.; z zahtevnim stavkom = truditi se za kaj, delati kaj, pri čem, gledati, da (da ne): Pl., Ter., L., C., Ci. idr.; tudi s samim cj.: Varr., Plancus ap. Ci.; z odvisnim vprašalnim stavkom: dare operam, qui istum amorem ex animo amoveas Ter.; z inf.: Lucr., Aug. idr., scire Ter.; enakega pomena kot operam dare so tudi rekla operam addere (navāre, insumere, tribuere) alicui rei (gl. te glag.); od tod datā operā Caelius in Ci. ep. ali deditā operā Ci., operā consultā Gell. nalašč, namenoma, hôtoma, hoté, s premislekom, premišljeno, opera est mihi Pl. trudim se, prizadevam si, ipse purpurum, amici operas (sc. dabant) Ci. so dodajali svoje delo, so ga obdelovali, est operae pretium (z inf.) Enn. fr., Ci. idr. vredno je truda (dela), vredno je, da, non operae est (z inf.) L. ni vredno truda (dela), trud (delo) se ne izplača, ni vredno, da, operae pretium facere L. storiti kaj, kar je truda (dela) vredno, kar se komu izplača, pridobiti si uslugo, operae pretium habere L. imeti plačilo za svoj trud, trud (delo) se komu izplačati; meā (tuā, suā, alicuius) operā Ter., Ci., L., N. na moje (tvoje, ...) prizadevanje, po mojem (tvojem, ...) trudu, z mojo (tvojo, ...) pomočjo, po meni (tebi, ...), pa tudi: po moji (tvoji, ...) krivdi; unā operā Pl. ali eādem operā L. z enim (istim) delom, obenem.

2. occ.
a) prizadevanje, skrb za druge = služba, službovanje, usluga, pomoč: esse in operis societatis Ci. v službi biti pri družbi, opravljati posle za družbo, poslovati, operas dare pro magistro Ci. biti za podravnatelja, operam alicui dicare Pl., Ter. narediti uslugo komu, operas reddas Musis Ci. povrni Muzam usluge, povrni Muzam za vse, s čimer so ti ustregle, suo sumptu operae rei publicae praebere L. služiti državi, delati za državo, eorum operae pretium facere L. dostojno ceniti (spoštovati, upoštevati) njihovo službovanje (zasluge), nulli defuit eius opera N., denegare operam rei publicae L., o. forensis N., imperatoris opera desideratur N. pogreša se poveljnikova podpora, operam praestare in re militari C. vojno (vojaško) službo opravljati, exigere (zahtevati, lastiti si) operam alicuius ali ab aliquo Ci., Vell., alicuius operā uti bonā (singulari) in aliquā re C., Vell. dobre (posebne) podpore biti deležen od koga v (pri) čem, illorum operā consilioque uti Ci. biti deležen njihove podpore v besedah in dejanju, operam suam polliceri S., Vell.; poseb. operam dare alicui (rei) α) na uslugo biti, pomoči (pomagati), ustreči (ustrezati), narediti (delati) uslugo komu, del(ov)ati komu v prid: amico Kom., fideliter suo veteri domino Pl., imperatori operam date C., alicui operam dare egregiam Ci. izvrstno služiti komu. β) (u)streči komu s poslušanjem, gledanjem = pazljivo prisluhniti (poslušati) ali (po)gledati koga (kaj), da(ja)ti se komu poučiti (poučevati): alicui Pl. ali sermoni alicuius Ci., dicendi magistro Suet., dies multos … ludis adsiduas dederunt operas Lucr., benigne operam detis ad nostrum gregem Pl., dabant assidue phonasco operam Suet. γ) (o sodniku in pomoči pred sodiščem) kako stvar vzeti (jemati) v svoje roke, preisk(ov)ati, poravna(va)ti, nakloniti (naklanjati) komu pomoč, biti komu v pomoč, pomoči (pomagati) pred sodiščem: Ter., iudicem operam dare sibi constituisse eo die Ci. ep., in foro operam amicis da Pl. δ) streči čemu (komu) s svojo navzočnostjo = služiti, opravljati, oskrbovati, skrbeti za koga, kaj, vršiti: auctioni Ci., rebus divinis Ci., L. službo božjo, funeri Ci. biti pri pogrebu, udeležiti se pogreba, iti za pogrebom, tonsoribus Suet. da(ja)ti se (o)briti.
b) bogoslužno dejanje, bogoslužje, žrtvovanje, žrtev: solvo operam Dianae Afr. ap. Non.

3. meton.
a) dnina, dnevno delo: quaternis operis Varr., puerilis una opera Col.
b) čas, prosti čas, priložnost: deest mihi opera Ci. nimam časa, ne utegnem, est mihi operae L. utegnem, imam čas, ustreza mi, non operae est (mihi) L. nimam časa, ne utegnem, ni me volja, nočem (toda: operae non est Pl. (Merc. 917) ne sme se zgoditi), si operae est auribus Pl. če ušesa utegnejo, nec Hannibali in tanto discrimine rerum operae esse legationes audire L.
c) dejanje (naspr. consilium): operā expertus Pl., ista delicta te experiri et operis et factis volo Pl., ut neque amicis neque etiam alienioribus operā, consilio, labore, desim Ci., alicuius operā et consilio uti Sulpicius in Ci. ep.; konkr. = opus delo: operae araneorum Pl. pajčevine; toda: exstabit opera peregrinationis huius Ci. (Ep. ad Attic. 15, 13, 6) pokazala se bo pisateljska delavnost na tem potovanju.
d) delavec, dninar, hlapec, pomočnik: accedes opera agro nona Sabius H. kot deveti hlapec, unius operae tactu Vitr.; večinoma pl.: Col., Suet., operae fabrorum Ci., operae mercennariae Ci. mezdniki, dninarji; occ. (najeti) pomagač (pri kakem napačnem dejanju): erat mihi contentio cum operis conductis Ci., operarum suarum gladii Ci., operae theatrales T. najeti gledališki ploskači.

Pasqua f relig. Velika noč:
Pasqua di Resurrezione Velika noč
Pasqua fiorita Cvetna nedelja
Pasqua delle rose Binkošti
augurare la buona Pasqua voščiti velikonočne praznike
contento come una pasqua pren. presrečen
venire la Pasqua in domenica pren. priti, zgoditi se o pravem trenutku

pig¹ [pig] samostalnik
prašič, svinja; svinjina.
tehnično šibika, kos surovega železa, kalup za vlivanje; pomarančni krhelj
pogovorno umazanec, požeruh, svinja

in pig breja (svinja)
sucking pig odojek
guinea pig morski prešiček
ameriško, sleng blind pig skrivna točilnica
figurativno to carry pigs to market hoteti kupčevati
to bring one's pigs to a pretty (ali wrong) market narediti slabo kupčijo
figurativno to buy a pig in a poke kupiti mačka v žaklju
pigs in clover ljudje, ki so hitro obogateli, pa ne vedo kam z denarjem; vrsta družabne igre
to go to pigs and whistles iti rakom žvižgat, propasti
in less than a pig's whistle na mah
ameriško, sleng in a (ali the) pig's eye! traparija!
when the pigs fly nikoli
to make a pig of o.s. požrešno jesti, žreti
please the pigs če bo šlo vse po sreči, če bodo okoliščine dopuščale
pigs might fly čudeži se utegnejo zgoditi
to stare like a stuck pig gledati ko zaboden vol

possum, posse, potuī (obl. prezentovega debla so nastale iz potis (pote) in sum (*pot-sum > possum, potest itd.); obl. cj. pr. possem itd. so nove obl., tvorjene analogno po possum nam. stlat. potesse(m); enako tudi possumus, potestis, possunt nam. potes sumus, potes estis, potes sunt po vzoru possum, potes, potest. Pt. pr. potēns in obl. perfektovega debla so izpeljane iz nekega neohranjenega glag. *potēre; inf. posse iz *pot-esse; prim. osk. pútíad = possit, pútíans = possint)

1. (z)moči: dic nunc, si potes Ci., conquisivit, quos potuit N. kar največ (njih), kolikor jih je lahko, perfice, si potes Ci. če je mogoče, če le lahko; abs. potest mogoče je, moči je, more se zgoditi, morebiti, morda: nos dignitatem, ut potest, retinebimus Ci., potest, ut commiseris Ci., si potest Corn. če je mogoče, si posset Ci. če (ko) bi bilo mogoče, quī potest? Ci. kako je mogoče?, non potest Pl. nemogoče je, ni mogoče, tako tudi non potest, quin absit Pl., quod eius sine bello posset L. kolikor se da opraviti brez vojne, je mogoče storiti brez vojne, quantum potest Kom., Auct. b. Afr. kolikor (je) mogoče, brž ko (je) mogoče; tako tudi: quantum potes Ci. ep.; večinoma z inf.: Ter., N., Cu., Iust. idr., facere ut possem Ci., possum scire, quo profectus (sc. sis)? Pl. ali lahko od tebe izvem? = ali mi (pač) lahko poveš?; pogosto lat. ind. = sl. pogojnik: multa proferre possumus N. bi mogli, bi lahko, possum persequi oblectamenta rerum rusticarum Ci., servare cum potuerunt N. bi bili mogli, bi lahko, perturbationes animorum poteram ego morbos appelare Ci. bi mogel (bi lahko) oz. bi bil mogel (bi bil lahko); fieri potest, ut Ci. mogoče (možno) (je), non potest fieri, quin (ut non) Ci. (drugače) ni mogoče, nemogoče je, non possum facere, quin (ut non) Pl., Ci. ali non possum non z inf.: Pl. idr., ne morem si kaj, ne morem (s)trpeti (prenesti, prenašati), da ne bi = moram, nihil possum nescisse O. moral sem pač vedeti; posse pri superl. = kar največ, kar najbolj: quam maximas potest copias armat N., Caesari te commendavi ut gravissime potui Ci.; occ. v obscenem pomenu posse aliquam (sc. futuere ali vitiare): H., Mart.

2. trans. močan (močen, mogočen) biti, premoči, moč (veljavo, vpliv) imeti, biti vpliven, vplivati, veljati, doseči, opraviti, storiti, narediti (delati), učinkovati, delovati; redko = znati, umeti, biti sposoben: Hirt., Auct. b. Alx. idr., non esse dubium, quin totius Galliae plurimum Helvetii possent C., gratiā et largitione apud Sequanos plurimum posse C., multum potest fortuna C., exposuit, quid iniquitas loci posset C., multum fortuna potest in re militari, in bello C., neque solum domi, sed etiam apud finitimas civitates largiter posse C., equitatu nihil posse C., plus potest apud te pecuniae cupiditas Ci., cum omnia se posse censebat Ci. ko se je imel za vsemogočnega, qui non potest Ci. kdor ničesar ne zmore, nesposobnež, multum (plus, plurimum) satis posse ad aliquid Ci. idr., tantum auctoritate potuit valuitque eloquentiā N., quid virtus et quid sapientia possit H., multum in senatu posse L. epit., omnia quidem ut posses in nobis (da bi imel moč nad nami), di dederunt L., deos putas pro Romanis posse Cypr. da imajo moč ščititi Rimljane. — Adj. pt. pr. potēns -entis

1. zmožen, sposoben, vešč: Enn., T., Q., Sil., Ap., Ulp. (Dig.) idr., regni L. sposoben za kraljevanje, neque pugnae neque fugae potens L., armorum tenendorum L. držati, prijeti (za) orožje.

2. mogočen, vpliven, môčen, močán: H., Sen. ph., Suet. idr., potentissimus civis Ci., duo potentissimi reges Ci., familiae clarae ac potentes L., terra antiqua, potens armis atque ubere glaebae V., mulier p. pecuniā T., centum oppidis potens Crete H.; kot subst. = mogočnež, velikaš, veljak, vplivnež, pomembnež: L., S. fr., Lact. idr., humiles laborant, ubi potentes dissident Ph., inimicitiae potentium Ci.

3. moč imajoč, močen (močan), delujoč, učinkovit: Lact. idr., arma potentiora L., admonitus nihil esse potentius auro O., verba p. O., odor potentissimus Plin., argumentum parum potens Sen. ph. premalo tehten, potentissima argumenta Q., accusator iure potentior Q., ad id parum potentes erant L., quaecumque herba potens ad opem radixque medendo … meast O., herba potens adversus ranas Plin., in affectibus potensissimus Q.; z gen.: fandi potentes Aus., divini (v vedeževalstvu) p. Ap.

4. oblast (moč) imajoč nad kom, nad čim, v oblasti imajoč, obvladujoč koga, kaj, vladajoč komu, čemu, vladar(ica), gospodar(ica) koga, česa: Sen. tr., Ap., Lact. idr., potentes rerum suarum et urbis L., diva potens Cypri H. (o Veneri), silvarum potens H. (o Diani), nimborum tempestatumque potens V., mulier potens mariti T., potens mei sum L. sam svoj (gospod), neodvisen, samostojen, sui potens H. sam svoj (gospod) biti ali (= gr. ἐγκρατῆς ἑαυτοῦ, αὐτάρκης) imeti sebe v oblasti, imeti nadzor nad sabo, kontrolirati se, biti gospodar samega sebe, biti zmeren, biti zadovoljen z malim, non p. mei eram Cu. nisem bil pri sebi, nisem bil priseben, p. mentis O. pri (zdravi) pameti, p. irae L. gospodar(eč) nad jezo, kroteč jezo, p. consilii L. gospodar svojega sklepa, animal potens leti Lucan. ki lahko usmrti (ubije); abs.: mea est p. Ter. oblast, pravica.

5. pesn.
a) tisti, ki je kaj dosegel, dosegši kaj: Val. Fl., pacis potentes Pl., voti O. ki se mu je želja izpolnila, iussi O. ki je izvršil povelje, p. facta promissi V. ki je dosegla, kar ji je bilo obljubljeno.
b) srečen = tisti, ki mu vse teče kot po maslu: tota dicar in urbe potens Pl., in amore Cat., parvo p. Fabricius V. srečen ob malem (z malim), v svojem uboštvu bogat. — Adv. potenter

1. močno, silno, učinkovito: perrumpere saxa potentius fulmine H., nec tantum praestari hoc genus potenter, sed etiam, ubi non est, desiderari solet Q., quod aut turpiter aut potenter dicitur Q., ut dicat utiliter et ad efficiendum quod intendit potenter Q., quod ad violentas regis Pyrri sordes attinuerat, se ipsa potenter atque efficaciter defendit Val. Max.; superl.: potentissime Ps.-Q. (Decl.).

2. po (svoji) moči (svojih močeh), po (svojih) zmožnostih: cui lecta potenter (= pro viribus; nekatere izdaje navajajo pudenter) erit res H.

Opomba:

1. neskrč. obl.: potesse Pl., Ter., Luc., Ci. (Arat.), Lucr., Prud.; potesset Pl., Luc.

2. star. obl.: potissunt = possunt Luc. fr.; potisset = posset Pl., Luc.; potissit = possit Lucr.; potissint = possint Luc.; possiem = possim Pl., Ter.; possies = possis Pl.; possiet = possit Pl., Ter.

3. pass.: potestur = potest Pac., Enn., Scipio Africanus ap. Fest., Lucr.; possitur Ca.; poteratur Non., C. Gracchus ap. Fest.; possetur Quadr. ap. Non.

predhodi|ti [ó] (-m) (biti/zgoditi se pred) vorangehen

préj prisl. înainte, în prealabil, anterior
□ biti/zgoditi se prej a preceda

presentar predstaviti, predložiti; priporočiti; pokazati; (prošnjo) vložiti; nuditi

presentar los billetes pokazati vozovnice
presentar demanda, (su) querella vložiti tožbo
presentar dificultades nuditi težave
presentar ganancia (trg) izkazati dobiček
presentar una protesta vložiti protest
presentar pruebas predložiti dokaze
presentar como (un) regalo podariti
presentar su renuncia odreči se svoji službi
presentar un saldo izkazati saldo
presentar una solicitud prošnjo vložiti
presentar testigos navesti priče
presentar al cobro inkasirati, izkupiti
presentarse predstaviti se; pokazati se, pojaviti se; zgoditi se, nastopiti
presentarse al mundo prvič v družbi nastopiti (dekle)
presentarse al juez priti pred sodišče
presentarse por candidato kandidirati
tengo el gusto de presentarme čast mi je, da se predstavim

primériti (suknjo) essayer ; (kaj čemu) accommoder, conformer

primeriti se (zgoditi se) se passer, se produire, arriver

prō-clīvis -e (clīvus)

1. (po hribu) navzdol idoč (hodeč, potekajoč), navzdolnji, navzdolen, podolnji, podolen, položen, brežen, nagnjen, strm, prepaden: Sen. ph. idr. semita, via L.; pren.: Gell., Aug. idr., proclivi cursu et facili delabi Ci., iam proclivi senectute Ap. v že koncu bližajoči se starosti; subst.: per proclive L. ali per proclivi Col. ali in proclive Auct. b. Alx., Sen. rh. (po hribu) navzdol.

2. metaf.
a) nagnjen k čemu, podvržen čemu, sposoben za kaj, vóljan, volján, pripravljen, ustrežljiv, rade volje: ad morbum proclivior Ci., proclivis ad comitatem Ci., ad peccandum proclivior Vulg. bolj nagnjen h grehu; z dat.: hinc angens utraque manu sua guttura Livor et, deforme malum ac sceleri proclivis, Egestas Sil.; s circa z acc.: circa modestiam iuris probatione proclivior Q.; abs.: proclivis ultro cum sit misericordia Ph.
b) lahek za izvršiti, narediti, storiti, izpolniti, doseči, lahko (brez truda) izvršljiv (narejen, storjen, izpolnljiv, dosegljiv): N., Auct. b. Afr. idr., quae utraque proclivia esse L., illa facilia, proclivia, iucunda Ci., illis erat proclive flumen tranare C., dictu est proclive (z ACI) Ci.; subst.: ut anteponantur proclivia laboriosis Ci., esse in proclivi Pl., Naev. fr., Ter. lahko biti, zlahka se zgoditi, zlahka uspeti. — Adv.

1. prōclīviter lahko za narediti, storiti, izvršiti, brez truda: tum denique facile et procliviter Castricius ap. Gell.

2. prōclīve (acc. n.) in prōclīvī (loc. n)
a) navzdol, nizdol, položno: proclive volubilis Lucr., proclivi currere, labi Ci., proclivi detrudi Auct. b. Alx.
b) voljno: quin proclivius hic iras decurrat ad acres Lucr., multorum sane operum inventrix et tanto proclivius dea credita Aug.
c) lahko, zlahka: multo proclivius exoriri Lucr.

think^* [ɵiŋk]

1. prehodni glagol
misliti (kaj); premišljati; izmisliti; predstavljati si, zamisliti si (kaj); snovati, naklepati, nameravati, kaniti; pomisliti; smatrati, soditi, ceniti, pretehtati, verjeti; imeti za; imeti pred očmi

2. neprehodni glagol
misliti, umovati, razmišljati, premišljevati, mozgati; pomisliti, predstavljati si; verjeti, biti mišljenja, biti mnenja; priti do zaključkov, soditi

I think so mislim, da (odgovor na vprašanje)
I think it best to go now smatram, da je najbolje, če (da) grem zdaj
I should think so mislim, da; rekel bi (da je) tako; vsekakor, (to je) jasno
I could not bear to think what might happen misel, kaj bi se moglo zgoditi, mi je bila neznosna
I think him (he is thought) to be a poet imam ga (imajo ga) za pesnika
he thinks the lecture interesting predavanje smatra za zanimivo
he talks and thinks airplanes samó letala mu gredo (rojé) po glavi
he will think himself silly od samega premišljevanja se mu bo zmešalo
only think! samo pomisli! samo predstavljaj si!
you are a model of tact, I don't think! sleng (ironično) ti si pa res vzor obzirnosti!
to think aloud, to think out loud glasno misliti
to think to o.s. misliti pri sebi
to think better of premisliti si; imeti ugodnejše mnenje o
to think o.s. clever imeti se za pametnega
to think fit (good) to smatrati za primerno (ustrezno), dobro za
to think littie of ne mnogo ceniti, ne spoštovati
to think much of zelo ceniti, spoštovati
to think no harm nič hudega ne misliti, ne imeti slabih namenov
to think no small beer of zelo ceniti, imeti zelo visoko (ugodno) mnenje o
to think nothing of podcenjevati, prezirati
to think scorn of prezirati
to think twice dvakrat (dobro prej) premisliti
to think of his not guessing that! komaj bi človek verjel, da on tega ni slutil!
think away prehodni glagol odmisliti

tonare

A) v. intr. (pres. tuōno)

1. grmeti; bobneti

2. pren. grmeti:
tonare contro la corruzione generale grmeti proti splošni skorumpiranosti

B) impers. (pres. tuōna) grmeti
PREGOVORI: tanto tuonò che piovve preg. po tolikšnem grmenju se je moralo uliti, moralo se je zgoditi