Franja

здоро́вий прикм., zdràv prid., môčen prid.

здоровый zdrav, krepak;
валить с больной головы на здоровую valiti krivdo na drugega;
будьте здоровы! zbogom!; na zdravje (pri kihanju in pri trkanju s kozarci)

здравый zdrav, pameten;
быть в здравом уме biti pri zdravi pameti;
здрав и невредим cel in zdrav

огурчик m kumarica; (pren.) zdrav, krepak fant

ядрёный sočen; jedrnat; zdrav, krepak; (pren.) močan; svež, osvežujoč

accidentado bolehen, ne prav zdrav; nemiren, razburjen; gričevnat

aveō² (haveō) -ēre (punska izpos.), klas. le v inf. (h)avēre in imp. (h)avē (= vive, χαῖρε), (h)avēte (= avō: Pl.), (h)avētō kot pozdrav ob prihodu = blagor ti (vam)! pozdravljen(i)! zdrav(o)! ob slovesu = zdrav(i)! zdravo! zdrav(i) bodi(te)! zdrav(i) ostani(te)! zdravstvuj(te)! srečno! zbogom! avēre zdrav biti, zdravstvovati v zvezi (aliquem) avere iubere reči koga pozdraviti, pozdravljati koga: Caesar... simul atque Have mihi dicit, statim... exposuit Caelius in Ci. ep., haveto Catilinae ep. ap. S., cum proclamantibus naumachiariis: „Have imperator, morituri te salutant!“ respondisset... Suet., exprimere ave Latinum χαῖρε non potest Graecum Mart., Marcus avere iubet Mart.; o jutranjem pozdravu: matutinum have Mart., mane tibi pro me dicet haveto liber Mart.; kot pozdrav mrtvim: in perpetuum, frater, ave atque vale Cat.; šele v pozni lat. tudi npr.: aveo et avebo zdravstvujem in bom zdravstvoval.

blutlebendig ves živahen, živ in zdrav

equilibrio m (pl. -ri)

1. ravnotežje, ravnovesje (tudi pren.):
stare in equilibrio biti v ravnotežju
perdere l'equilibrio zgubiti ravnotežje

2. pren. zdrav razum, uravnovešenost, umerjenost:
dar prova di equilibrio pokazati uravnovešenost

eustomachus 3 (gr. εὐστόμαχος) zdrav za želodec, želodec krepčajoč: ovum Th. Prisc.

illeso agg. (incolume, indenne) nepoškodovan; živ in zdrav:
uscire illeso da un incidente odnesti celo kožo iz (prometne) nesreče

īn-fīrmus 3, adv. -ē ne krepak, torej slab, slaboten, nevečen, medel: erat infirmus ex morbo Ci., senex L., milites C., vires Ci., artūs, corpus O., infirmo corpore atque aegro Ci., inf. caput H., corpus debile infirmo capite Ci., inf. intestina Suet., sexus Eccl. slabotnejši = ženski spol, ženstvo, senecta Tib., aetas O., infirmissimum tempus aetatis Ci. = mladost, erat illo tempore infirma valetudine Ci. ni bil prav zdrav, inf. civitas C., pecus O., classis Ci., memoria Q., arbores Plin., homo infirmus ad resistendum C., fama, infirmissimum adversus viros fortes telum Cu.; subst.: infirma lineae Plin. slabi deli; occ. telesno oslabel, obnemogel, ne prav zdrav, bolehen, nadložen, (naspr. valens): Plin. iun., Cels., sum admodum infirmus Ci.; o živilih (v komp. in superl.) manj, najmanj redilen (naspr. firmior, valentior, valentissimus, validissimus): panis, res Cels.

2. metaf. duševno slab = malosrčen, upadlega srca, boječ, bojazljiv, brez poguma: animus C., Iuv., eorum vocibus terrentur infirmiores C., eos infirmos fore putabam Ci., animo infirmo esse Ci., desiderium T.

3. occ.
a) nezanesljiv: multitudo turpis et infirma et abiecta Ci., infirmior fides reconciliatae gratiae Ci., animus Ter., homines infirmissimi Col.
b) slaboumen, praznoveren, babjeveren: mihi religio est ...; sum paullo infirmior H. nisem tako krepkega duha kot ti; o stvareh: neznaten, malenkosten, nepomemben, majhen: condemnatus est causis infirmissimis Ci., quo maiore conatu aguntur, eo infirmiora existimo Ci., res ad probandum inf. et nugatoria Ci., senatus consultum T., cautiones Ci., probatio, finitio, argumenta Q.

kerngesund skozinskoz zdrav

koreníka ž
1. korijen (-ren-), podanak: pognati -e globoko v zemljo; -e praproti
2. ekspr. ousnova, izvor: iztrebiti pri -i
3. korjenika (-ren-), korjenjak, čvrst, zdrav čovjek: to je prava kmečka korenika

korenína ž
1. korijen (-ren): pognati -e v zemljo; -e vinske trte
2. ekspr. osnova, temelj: imeti -e v narodu; sovraštvo ima globoke -e; seči do korenin sistema
3. korjenika (-ren-), korjenjak (-ren-), čvrst, zdrav čovjek

malsain, e [malsɛ̃, ɛn] adjectif ne (čisto) zdrav (oseba); nezdrav (stvar), škodljiv zdravju; figuré nenraven, nemoralen, familier nevaren

climat masculin, temps masculin malsain nezdravo podnebje, vreme

malucho bolehen, ne prav zdrav

medicābulum -ī, n (medicāre) zdravilo = zdrav kraj (kot pridevek nekega zdravilišča): Ap.

middling [midliŋ]

1. pridevnik
srednje velik, povprečen, srednji
pogovorno srednje zdrav

2. prislov (tudi middlingly)
srednje, povprečno

3. samostalnik
(tudi množina), ekonomija blago srednje kakovosti
metalurgija, množina vmesni produkt

mieux [mjö] adverbe bolje, boljše; več, prej, rajši; bolj zdrav

le mieux najboljše; adjectif boljši; lepši; primernejši; masculin nekaj boljšega; več
le mieux najboljše; médecine izboljšanje
le, la mieux habillé, e najboliše oblečena oseba
au mieux, le mieux du monde najboljše
à qui mieux mieux (kot) za stavo
de son mieux kolikor se da, kar najbolje
de mieux en mieux vedno bolje
du mieux possible, du mieux qu'on peut kar se (le) da, kar najbolje
faute de mieux ker, če ni boljšega
en mettant les choses au mieux v najugodnejšem primeru
mieux que personne bolje kot sploh kdo
le mieux possible najboljše možno, tako dobro, kot je le mogoče
pour mieux dire bolje, točneje rečeno
pour le mieux, au mieux na najboljši način, kar najboljše
tant mieux toliko bolje
on ne peut mieux bolje ni mogoče; izvrstno
encore mieux (ironično) to bi bilo še lepše!
acheter au mieux kupiti po najboljši ceni
aimer mieux rajši imeti
aller mieux bolje se počutiti; bolje iti (o poslih)
changer en mieux spremeniti se na bolje
le médecin a constaté un léger mieux zdravnik je ugotovil rahlo izboljšanje
être cru mieux avec quelqu'un zelo dobro se s kom razumeti
cet athlète est au mieux de sa forme ta atlet je v svoji najboljši formi
elle est mieux que jolie, elle est admirable je večkot ljubka, čudovita je
tout est pour le mieux vse je v najlepšem redu
le plus tôt sera le mieux čim prej, tem bolje
je ne demande pas mieux (que de ...) ne vem, kaj bi rajši naredil (kot da ...), srčno rad
ça va on n'en peut mieux (familier) izvrstno gre; ne more iti, biti bolje
espérons que tout ira pour le mieux upajmo na najboljše
faire mieux bolje napraviti
je le sais mieux que personne jaz to vem najbolje
tourner au mieux obrniti se na (naj)bolje
valoir mieux večveljati; biti boljši, bolje
il vaut mieux bolje je
il y a du mieux gre (že) bolje
il y a mieux que cela! še več kot to!
voilà qui se laisse déjà mieux entendre to je že bolje
le mieux est l'ennemi du bien (proverbe) bolje je sovražnik dobrega; dobro stvar lahko pokvarimo, če jo hočemo napraviti boljšo
mieux vaut tard que jamais (proverbe) bolje pozno kot nikoli