Franja

do^*1 [du:]

1. prehodni glagol
napraviti, storiti, početi, delati, (iz)vršiti, narediti; končati, urediti, prirediti; pospraviti; uspe(va)ti; zadostovati; (s)kuhati, (s)peči; popiti; povzročiti; trgovati
sleng varati
gledališče igrati; prehoditi; ogled(ov)ati si; prevesti
domačno pogostiti; odsedeti (kazen)

2. neprehodni glagol
delati, ravnati; postopati; ukvarjati se; počutiti se; zadovoljiti; uspevati, napredovati

to do battle bojevati se
to do better poboljšati se
to do one's best na vso moč se truditi
to do s.o.'s bidding izpolniti ukaz koga
to do one's bit storiti svojo dolžnost
to do brown oslepariti
to do business trgovati
to do credit biti v čast
to do one's damnedest na vso moč se truditi
I have done my best potrudil sem se, kar se da
to do a drink piti
to do a favour izkazati ljubeznivost
to do good prijati, dobro (komu) storiti
to do a guy popihati jo, zbežati
to do one's hair počesati se
to do harm škodovati
to do one's heart good prijati komu
to do the heavy ošabno se vesti
to do the honours poskrbeti za goste
to do s.o. an ill turn zagosti jo komu
to do s.o. injustice storiti komu krivico
to do justice odkrito priznati; pogovorno s slastjo pojesti
how do you do dober dan, pozdravljeni
to do like for like vrniti milo za drago
to do the messages iti po opravkih
to do a mean thing podlo ravnati
to make do prebijati se, shajati s svojimi sredstvi
pogovorno nothing doing s tem ne bo nič
to do a part imeti vlogo
to do pictures iti v kino
to do a place ogledati si kak kraj
to do s.th. on the Q. T. delati kaj na skrivaj
to do sums reševati (računske) naloge, delati račune
pogovorno to do the talking imeti glavno besedo
to do things by halves delati stvari na pol
sleng to do time sedeti v ječi
to do s.o. a good turn narediti komu uslugo
to do the trick doseči namen
to do o.s. well privoščiti si
to do well dobro igrati; imeti uspeh, dobro se počutiti
well-to-do premožen, bogat
to do a room pospraviti sobo
do well and have well kdor si dobro postelje, dobro spi
that will do to zadostuje
that won't do to ne gre, to ni dovolj
one must do at Rome as the Romans do kdor se z volkovi druži, mora z njimi tuliti
it was do or die with him šlo mu je za življenje ali smrt
what can I do for you? s čim vam lahko postrežem?

dos [do] masculin hrbet; naslanjalo za hrbet; hrbtna stran; populaire zvodnik

dos à dos s hrbtom proti hrbtu
à dos zadaj, za; figuré proti sebi
à dos de na hrbtu
au dos de quelque chose na hrbtni strani česa
de dos od zadaj
dans le dos na, v hrbtu
en dos d'âne sedlast
bête féminin à dos tovorno živinče
chaire féminin à dos naslanjač
dos de la main, du nez hrbet roke, nosti
agir dans le dos de quelqu'un delovati komu za hrbtom
en avoir plein le dos biti naveličan, sit, utrujen, imeti dovolj česa
avoir bon dos (figuré) imeti širok hrbet; brez slabe volje prenašati nevšečnosti
sa migraine a bon dos njena migrena (ji) je pripraven izgovor
n'avoir pas une chemise sur le dos (figuré) še srajce ne imeti
l'avoir dans le dos (populaire) ne uspeti, doživeti razočaranje
courber le dos ponižno se ukloniti, se podvreči
être large de dos imeti široka ramena
être sur le dos (familier) dolgo ležati (tudi zaradi bolezni)
être sur le dos de quelqu'un biti vzdrževan od koga; biti komu vedno za petami; zasledovati, nadzorovati koga
faire froid dans le dos de quelqu'un prestrašiti koga
faire le gros dos ukriviti hrbet (o mački), figuré delati se važnega
se laisser manger la laine sur le dos pustiti se goljufati, se odirati
mettre quelque chose sur le dos de quelqu'un naprtiti komu kaj, napraviti ga odgovornega za kaj
mettre tout sur le dos vse nase natakniti
mettre, renvoyer dos à dos nobeni od dveh strank ne dati prav
mettre, avoir quelqu'un à dos razdražiti, imeti koga proti sebi, narediti si ga za sovražnika
porter quelque chose sur son dos nositi breme kake stvari, odgovarjati za kaj
signer au dos d'un chèque podpisati se na hrbet čeka
tomber sur le dos pasti na hrbet
tomber sur le dos de quelqu'un pasti, planiti po kom
cela vous retombera sur le dos vi boste nosili posledice
tourner, montrer le dos à quelqu'un komu hrbet obrniti; zbežati

enriscar [c/qu] dvigniti

enriscarse zbežati v visoke gore

escampette [ɛskɑ̃pɛt] féminin, vieilli beg, pobeg

prendre la poudre d'escampette pobegniti, popihati jo, zbežati

escape¹ [iskéip] samostalnik
pobeg, odrešitev, osvoboditev; iztekanje, uhajanje, izhlapevanje; izhod v sili; podivjana vrtna rastlina

to have a narrow (ali a hair-breadth) escape za las uiti
to make one's escape zbežati, rešiti se
fire escape požarne stopnice, požarna lestev
escape literature literatura, ki omogoča umik iz realnosti

evadir uiti, izogniti se

evadirse zbežati, zmuzniti se

flight² [flait] samostalnik
pobeg, nagel umik

to betake o.s. to flight, to take (to) flight pobrisati jo, zbežati
flight of capital beg kapitala
to put (ali turn) to flight spoditi

fly^*2 [flai]

1. neprehodni glagol
leteti, kriliti; hiteti; bežati; planiti, zagnati se; napasti; razpočiti, razleteti se; vihrati; plapolati

2. prehodni glagol
streljati; izobesiti; voditi, pilotirati; spuščati; s sokolom loviti; splašiti (ptiča); preleteti

to fly in the face of s.o. rogati, ustavljati se komu
not a feather to fly with brez beliča
to fly off the deep end (ali handle) razjeziti se, planiti
to fly hawks iti na lov s sokoli
to fly high (ali at high game) visoko letati, biti častihlepen
to fly a kite spuščati zmaja; sleng preizkušati javno mnenje; sposoditi na menico brez kritja
to let fly at figurativno napasti; streljati, sprožiti
to let fly with one's fists s pestmi napasti
to let money fly pognati, zapraviti denar
to fly low biti skromen
to fly the country zbežati iz dežele
to fly in pieces razleteti se
to fly into a passion (ali rage, temper) pobesneti
to fly open na stežaj odpreti
to fly out at s.o. napasti koga
to fly the river loviti močvirnike

fuga f

1. beg, pobeg:
fuga precipitosa nagel beg
darsi alla fuga, andare, volgere in fuga, pigliare la fuga zbežati
porre, mettere in fuga pognati v beg
di fuga bežno

2. uhajanje, beg:
fuga di gas, d'acqua uhajanje plina, vode
fuga di capitali uhajanje, beg kapitala
fuga di notizie uhajanje zaupnih podatkov
fuga dei cervelli pren. beg možganov

3. arhit. vrsta:
una fuga di archi vrsta lokov

4. glasba fuga

5. šport pobeg (kolesarstvo):
tentare una fuga poskusiti pobegniti

fuga -ae, f (fugere; prim. gr. φυγή, φύζα beg)

1. beg, pobeg, ubeg: ne qua spes in fuga relinqueretur Ci., fugā salutem petere C., N. ali in fuga sibi subsidium ponere C. rešitve si iskati v begu, fugā se recipere ad aliquem C. bežeč umakniti se, toda ex fuga se recipere Ci., C. oddahniti si po begu; esse in fuga N. biti na begu, fugā periculum evitare N., cum plerique ex fuga se in templum Minervae coniecissent N. z bega = na begu, bežeč, reliquos e fuga colligere N., ex fuga (po begu) regem sequi S., si hoc profectio et non fuga est L. S subjektnim gen.: f. hostium Ci., Marii f. N., Antonii a Mutina fuga Vell., equi Iust.; toda: f. Italiae C. beg po Italiji; redko v pl.: fugae proximorum Ci., servorum H., fugae celeres H. bežni brzohodi. Rekla: aliquem in fugam vertere, avertere L. ali convertere, conicere, dare C. ali agere Iust. koga v beg pognati, zapoditi; v pass.: hostium acies in fugam convertitur C., in fugam verti Iust.; refl.: in fugam se conferre Ci. ali se conicere Ci., C. ali se dare Ci. ali se covertere C. ali se fundere, se effundere ali effundi L. v beg se spustiti (obrniti), zbežati, pobegniti = fugae se dare Ci. ep. ali se (membra O.) mandare C. ali se commendare Auct. b. Afr. ali se committere Vell. = fugam capere, petere C. ali fugam dare V. ali (zgledujoč se po reklu hosti terga dare) fugae terga dare, praebere O. ali fugam facere S., L. (fugam facere Ci., L. tudi = v beg zagnati), toda: quas iste tum fugas fecerit Ci. kake bege je povzročil, fugam sistere (ustaviti) L., Val. Max., non posse sisti fugam Cu., fuga passim fieri coepta est. L. beg je začel postajati splošen; pooseb. Fuga -ae, f boginja bega, Fuga, Beža; Mars immisit Fugam Teucris V.; meton. priložnost, prilika ali pripomočki (sredstva) za beg: fugam quaerebamus Ci., alicui fugam dare V., H., Hyg., Dig. dati komu priložnost za beg, fugam reperire V., fugam explicare L., alicui fugam claudere L., O., oravi fugam O.; pren.: alia fuga honoris L., quaere fugam morbi H. glej, da bolezni uideš; meton. v pl. = begun(c)i, ubežniki: signa fugarum Col. poet., plane fugae merae Petr. pravi strahopetci.

2. occ.
a) beg iz domovine (iz dežele), (prostovoljno) pregnanstvo, potovanje v pregnanstvo, sploh pregnanstvo, izgon: Fl., Iust., f. Aristidis, Metelli Ci., Themistocli fuga reditusque Ci., cuius (Marii) fugam pecuniā sublevavit N., semperne in sanguine, ferro, fuga versabimur? S., patuit quibusdam volentibus fuga aut in exsilium acti sunt L. prostovoljno ali pa prisilno pregnanstvo, ultima sed iustae nox erat illa fugae O., adulterosque earum morte aut fuga punivit T., latā fugā damnari Amm. obsojen biti na pregnanstvo v določenem kraju; pl.: quotiens fugas et caedes iussit princeps T., tot nobilissimarum feminarum exilia et fugas vidit T. videl je toliko … žensk, ki so živele v prisilnem ali prostovoljnem pregnanstvu; meton. kraj pregnanstva: mihi quaevis fuga quam illa provincia est optatior Ci., ut propior patriae sit fuga nostra, roga O., exulet et toto quaerat in orbe fugam O.
b) pesn. bežna naglica, hitrost, hiter tek, hitra vožnja: Sen. tr., Lucan., Stat., fuga cervis a patribus datur Lucr., nulla tuos currus fuga equorum prodidit V., exspectat facilem fugam (navium) V., f. temporum H. ali temporis Col. bežni (minljivi) čas, cuius (equi) clara fuga Iuv., tanta fuga est Sil.; tudi = blodnja, tavanje: vita semper iis in fuga est Amm.; v adv. abl. fugā (kakor gr. adv. φυγῇ) = v naglici, z naglico, naglo: fugā secuit … arcum V., ardet abire fugā V., ille volat simul arva fugā, simul aequora verrens V., volucremque fuga praevertitur Hebrum V., sic ipsa fugā secat ultima Pristis aequora V., se concitare fugā Val. Fl.

3. metaf. (z objektnim gen.) želja izogniti se čemu, odpor proti, strah pred, izogibanje: f. bellandi, laboris litterae vastioris Ci., turpis fugā mortis omni est morte peior Ci., f. pericli, malorum V., culpae H.

fuir* [fɥir] verbe intransitif (z)bežati, uteči, uhajati; figuré izgovarjati se; puščati (sod); verbe transitif bežati pred, izogibati se, ogniti se

l'hiver a fui zima je hitro odšla
fuir de sa maison, de son pays, de ses parents zbežati z doma, iz domovine, od staršev
un front qui fuit nazaj potisnjeno čelo
fuir le danger bežati pred nevarnostjo
faire fuir quelqu'un v beg koga pognati (zapoditi)
fuir ses responsabilités izogibati se odgovornostim, bežati pred njimi

fuite [fɥit] féminin beg, bežanje; izgovor; uhajanje; indiskretnost, izdaja tajnosti

fuite éperdue brezglav beg
fuite de gaz uhajanje plina
fuite de capitaux beg kapitala
fuite d'eau puščanje vodne cevi
fuite devant les responsabilités beg pred odgovornostmi
canal masculin de fuite odtočni kanal
les fuites du baccalauréat izdaja tajnosti pri (državnem izpitu) bakalavreatu
tentative féminin de fuite poskus bega
délit masculin de fuite prestopek pobega voznika, ki je zakrivil nesrečo
être en fuite biti na begu
mettre en fuite v beg pognati
prendre la fuite zbežati

gambette [-bɛt] féminin, populaire noga; drsalec (ptič)

jouer, se tirer, tricoter des gambettes zbežati

get-away [gétəwéi] samostalnik
sleng pobeg

to make one's get-away izmuzniti se, zbežati, uiti, popihati jo

grégues [grɛg] féminin pluriel, vieilli široke, hlamudrave hlače

tirer ses grégues zbežati

guibolle [gibɔl] féminin, populaire noga

je ne tiens plus sur mes guibolles ne morem več stati na nogah
jouer des guibolles zbežati, proč steči

*haut, e [o, ot] adjectif visok; velik; (z)gornji, visoko ležeč, višji; globok; glasen, jasen; figuré vzvišen, plemenit, imeniten, odličen; ošaben, aroganten; (krivica) vpijoč; segajoč v davnino; adverbe visoko, glasno; masculin višina, vrh, zgornji del, najvišja točka; višji ali gornji del

la haute (populaire) visoki krogi
l'arbre a 10 mètres de haut drevo je 10 metrov visoko
à haute voix glasno
au haut de na višini (česa)
au, en haut de zgoraj na, zgoraj v
de haut od zgoraj, figuré zviška
de haute lutte s silo, siloma
de haute mer visokomorski
de haute tête dvignjene glave
d'en haut od zgoraj, z neba
du haut de z vrha
du haut du balcon z balkona
du, de haut en bas od zgoraj do spodaj, figuré prezirljivo, zaničljivo
en haut zgoraj, navzgor, kvišku
en haut lieu na višjem mestu (= pri osebah na oblasti)
là-haut tam, tu gori, zgoraj
sur le haut du jour okoli poldneva
tout haut čisto glasno
haut la main brez truda, lahkó, igraje
haut les mains! roke kvišku!
haut les bras! na delo
haut les cœurs! kvišku srca!
la mer est haute morje je razburkano
Chambre haute (politique) gornja zbornica
(chapeau masculin) haut de forme cilinder (klobuk)
mer féminin haute plima
ton masculin haut aroganten ton
ville féminin haute gornje mesto
ordre masculin d'en haut višji ukaz
le Très-Haut (religion) Vsemogočni
haut-allemand, e visokonemški
haut et court kratkomalo
haute antiquité féminin davni stari vek
la Haute Italie gornja Italija
les hauts et les bas srečni in nesrečni trenutki (v življenju)
haut commandement masculin višje poveljstvo
haute conjoncture féminin visoka konjunktura
haute considération féminin visoko čislanje
haut en couleurs kričečih barv; svež (polt); zelo rdeč, živ, barvit (slog)
Haute Cour féminin (de justice) visoko (državno) sodišče
la Haute Couture vodilne modne hiše
hautes études féminin pluriel visokošolske študije
haut fait masculin (d'armes) junaško dejanje
la haute finance denarna aristokracija
haut fourneau masculin plavž
haute futaie féminin visoki gozd
haute main féminin glavno vodstvo
haut mal masculin božjast
la haute mer odprto morje
haute montagne féminin visoko gorstvo, gorovje
haute nouveauté féminin zadnja modna novost
haut le pied nevprežen, neobložen, nenatovorjen
haute saison féminin glavna sezona, višek sezone
haute trahison féminin veleizdaja
haute volée, haute société féminin visoka, boljša družba
avoir la haute main imeti premoč
avoir la haute main dans quelque chose imeti glavno besedo pri čem, voditi kaj
avoir une haute opinion de quelque chose imeti visoko mnenje o čem
avoir le verbe haut glasno, zapovedovalno govoriti
avoir de hautes visées visoko stremeti
être haut de jambes imeti dolge noge
faire un haut-le-corps planiti kvišku, razburiti se
gagner le haut zbežati
jeter, pousser les hauts cris glasno se pritoževati, tóžiti, tarnati
marcher, porter la tête haute pokonci glavo nositi, figuré ne si imeti kaj očitati
parler haut glasno govoriti
penser tout haut glasno misliti
porter haut la tête visoko nositi glavo
le prendre de haut avec quelqu'un predrzno, arogantno, zaničljivo ravnati, govoriti s kom
regarder quelqu'un de haut gledati zviška na koga
tenir la bride haute brzdati, krotiti
tenir la dragée haute à quelqu'un pustiti koga dolgo čakati
tenir en haute estime visoko ceniti
tenir le haut du pavé biti gospodar po

hook¹ [huk] samostalnik
kavelj, kljuka; trnek; zapenec, pripenjec; oster ovinek, rečni zavoj, ovinkast rt
šport ločnik (udarec pri boksu)
figurativno past, zanka
množina, sleng kremplji, prsti

a bill hook zaokrožen nož
crochet-hook kvačka
fish-hook trnek
reaping-hook srp
hook and eye zapenec in ušesce
Hook of Holland polotok in pomožno pristanišče v Rotterdamu
by hook or by crook z lepa ali z grda
sleng off the hooks vznemirjen, prismojen
sleng to drop off the hooks umreti
hook, line, and sinker popolnoma
sleng on one's own hook na svojo pest
sleng to take (ali sling) one's hook zbežati, pete si brusiti
to have s.o. on one's hook imeti koga v oblasti

hop² [hɔp]

1. neprehodni glagol
skakljati, poskakovati; iti na kratek polet (letalo)
pogovorno plesati

2. prehodni glagol
preskočiti, preskakovati, odskočiti
ameriško skočiti (na vlak)

hop it! izgini!
pogovorno to hop off odleteti (letalo)
sleng to hop the twig (ali stick) umreti, zbežati
sleng to hop up spodbosti, poživiti
sleng to hop the ocean preleteti ocean
cloud-hopping letenje iz oblaka v oblak (letalo)

hrbét back

za mojim hrbétom behind my back
za hrbétom (figurativno) in the rear
hrbét roke (stola) back of a hand (of a chair)
hrbét knjige spine of a book
cestni hrbét camber
gorski hrbét ridge, spine, arête
imeti koga na hrbétu (figurativno) to have someone on one's back
imeti sovražnika za hrbétom to have the enemy in the rear
volkovi so mu bili za hrbétom the wolves were at his back
ležati na hrbétu to lie on one's back, to lie supine
naložiti komu breme na hrbét to lay a burden on someone's back
obrniti se na hrbét to turn over on one's back
obrniti komu hrbét (figurativno) to turn one's back on someone, to give someone the cold shoulder, to cut someone
pasti na hrbét to fall on one's back
pisati na hrbét lista, dopisnice to write on the back (ali on the other side) of a leaf, of a postcard
obrekovati, opravljati koga za hrbétom to backbite
pokazati hrbét (zbežati) to turn tail; to run away (sovražniku from the enemy)
storil je to za mojim hrbétom he did it behind my back
(u)kriviti, upogniti hrbét (od starosti) to stoop (from old age), figurativno (klečeplaziti) to cringe, to fawn
zasaditi komu meč v hrbét to stab someone in the back
zavarovati si hrbét vojska to secure one's rear
bogu za hrbétom figurativno (daleč od sveta) at the back of beyond