Franja

шпынять (vulg.) zbadati

язвить (zast.) raniti; (zast.) zbadati, delati strupene opazke; norčevati se, žaliti

cavillābundus 3 (cavillārī) ki je namenjen zbadati, ki išče puhlice (sofizme): Tert.

élancer [elɑ̃se] verbe transitif zagnati; dvigati; verbe intransitif ostro zbadati, povzročati ostre bolečine

s'élancer pognati se, planiti (sur, vers quelqu'un na koga, proti komu), planiti kvišku; dvigati se (dim)
le doigt m'élance v prstu me zbada

joke² [džouk]

1. neprehodni glagol
šaliti se, šale zbijati (with s, z)

2. prehodni glagol
nagajati, zbadati koga (about zaradi)

kȍškati se -ām se
1. pričkati se: koškati se ni za što, zbog jela, oko jedne nesrećne krave
2. zbadati se, držati se: sa ženom se cijelog života koškao, ali sve u šali

pròvrijeti prȍvrē (ijek.)
I. začeti zbadati, zbosti: provrijeti u bokovima
II. provrijeti se preriniti se: jedva sam se kroz onoliki svijet provro

puyar ameriška španščina zbadati bika s sulico

пикироваться zbadati se, žaliti se

подкалывать, подколоть od spodaj zbadati, od spodaj zbosti; z iglami pripe(nja)ti

покалывать (brezos.) rahlo zbadati;
покалывает меня в боку v boku me nekoliko zbada

шпорить z ostrogami zbadati, poganjati

brocard [brɔkar] masculin zbadljivo govorjenje, zbadanje, norčevanje

lancer des brocards zbadati (koga)

chercher [šɛrše] verbe transitif (po)iskati; skušati, stremeti, prizadevati si

chercher à faire quelque chose skušati kaj napraviti
aller, venir chercher quelqu'un, quelque chose iti po, priti po koga, po kaj
(familier) chercher quelqu'un (figuré) zbadati koga, izzivati
chercher aventure iskati dogodivščin
chercher fortune iskati srečo
chercher des histoires à quelqu'un komu težave povzročati, (sodnijsko) klicati koga na odgovornost
chercher des mots croisés reševati križanko
chercher querelle à quelqu'un iskati prepira s kom
chercher une aiguille dans une botte de foin (figuré) nekaj nemogočega zahtevati, zaman si dajati dela in truda
faire, envoyer chercher quelqu'un, quelque chose poslati po koga, po kaj
chercher la petite bête biti pikolovski
chercher des poux à la tête de quelqu'un (figuré) grajati kaj na kom, po šolsko ravnati s kom
chercher midi à quatorze heures iskati težave, kjer jih ni, komplicirati zadevo
qu'allez-vous chercher là (populaire) kako pridete na to?
ça va chercher dans les mille francs to bo stalo okoli 1000 frankov
le bien cherche le bien kjer (že) kaj je, pride še kaj zraven
il l'a cherché, c'est bien fait pour lui! iskal je to (nesrečo, zlo ipd), prav mu je!

dig^*1 [dig] prehodni glagol & neprehodni glagol
kopati, izkopati, (iz)dolbsti; riti; suniti; raziskovati, preučevati
ameriško, sleng vneto delati, guliti se

to dig at s.o zbadati koga
to dig in the ribs suniti med rebra
to dig a pit for s.o. kopati komu jamo, grob
to dig one's way krčiti si pot

dražiti¹ (-m) (zbadati, norčevati se) (jemanden) aufziehen, frotzeln, hänseln, auf den Arm nehmen, (jemandem) einen Streich spielen

épingle [epɛ̃glə] féminin igla, zaponka; bucika

épingle anglaise, double, de nourrice, de sûreté varnostna zaponka
épingle à cheveux, à chapeau, de cravate igla za lase, za klo-buk, za kravato
épingle à linge ščipalka za perilo
coup masculin d'épingle ubod, zbodljaj z iglo; figuré zbadanje, žalitev
pelote féminin à épingles blazinica za igle
tiré à quatre épingles kot iz škatlice vzet
virage masculin en épingle à cheveux zelo oster zavoj (v obliki lasnice)
chercher une épingle dans une botte de foin iskati šivanko v kupu slame, t. j. brez upanja, da bi kaj našli, v čem uspeli
donner des coups d'épingle zbadati (à quelqu'un koga)
s'enfoncer une épingle dans le doigt zbosti se z buciko v prst
monter quelque chose en épingle pretirano kaj poudarjati, se ponašati s čim
mettre en épingle (familier) jasno napraviti
tirer son épingle du jeu spretno se izvleči iz težavnega položaja

in-vehō -ere -vēxī -vectum

I. (act.)

1. vpeljati (vpeljevati), pripeljati, dovažati, prinesti (prinašati), spraviti (spravljati) v kaj: tantum pecuniae in aerarium invexit Ci., mare invehit litoribus opes Cu. vrže na breg, flumen novos agros invehit Ci. nanese, naplavi, flumina aquas invehunt Cu., terrae motus mare fluminibus invehit L. povzroči, da vdre morje v reke, frumenta invehere Plin., legiones Oceano i. T., delphinus in arenam invectus Plin., limum Plin.; pren.: bellum invexit totam in Asiam Ci. je razširil po … , divitiae avaritiam invexere L. je seboj privedlo, povzročilo, quae (mala) tibi casus invexerat Ci. je bilo prizadelo.

2. occ. (blago) uvoziti (uvažati): vinum in Galliam C., animalia Cu., Mel., peregrinas merces Plin., milium ex Indiā in Italiam Plin., externa omnia ab oriente invecta Plin., quibus utrisque rebus evehi atque invehi ad praedia scimus Varr. —

II. (refl. in med.)

1. noter se peljati, (pri)peljati se v (na): si in Capitolium invehi victor cum laureā gestiret Ci., triumphans urbem invectus L.; nav. s pristavki: curru, carpento, vehiculo, plaustro Ci., V., L., O., per auras iunctis invecta columbis O. vozeča se z golobjo vprego.

2. occ.
a) prijahati, (pri)jezditi v: invehitur celeri barbarus hostis equo O., quacumque equo invectus est L., heptapylo invehi L.; abs.: portae patenti (skozi … ) invehi L.
b) na ladji se peljati v, ladjariti v, pluti v, jadrati v: in portum ex alto invehi Ci., nave ad portum L., invehor litori L., flumine Ci.
c) leteti v: aetherias invectus es arces O., invectae angues Ci.
č) teči v: fluctus se invehunt Cu., mare invehitur ad … Cu., amnis violentus invehitur Cu.

3. vdreti, prodreti (prodirati), dreti v kaj, proti čemu, jezditi, peljati se proti čemu; o bojnem vozu: currus invehuntur in phalangem Cu.; tudi o ladjah: naves invehuntur in quinqueremem Cu., navibus (dat.) invehi Cu.; o konjeniških napadih: Coenus in laevum cornu invehitur Cu., laxatis habenis invecti Cu., invehi in mediam aciem Cu.; tudi čisto splošno: acies se invexit L., utrimque invehi hostem nuntiatur L., i. se undique L., invehi multa caede hostium Cu.; metaf. (z besedami) koga napasti (napadati), zadreti (zadirati) se nad kom (na koga); abs.: sed quid (čemu) ego tam vehementer invehor? Ci., in oratione asperius (precej ostro) in quosdam homines invehi Ci., acriter in aliquem Cu., petulanter in aliquem Ci. zbadati, vehementius in causam principum Ci., in aliquam rationem Ci., totā illa oratione in me est invectus Ci., multis verbis in eius perfidiam i. L., Caesar aperte in te invehens Ci., minis invectus est in Sidicinos Ci., acerbius i. Ci., verbis tristissimis O., in cunctos Suet.; z acc. n.: multa, nonnulla in aliquem invehi N. na različne načine, na več načinov, mnogoteroma. —

III. na (v) čem se peljati, se voziti, jezditi na čem itd.: invecta corpori (preko trupla) patris filia L., Triton invehens beluis Ci. na pliskavkah (= delfinih) jezdeč.

matraca ženski spol ropotulja, klopotec, raglja; nagajanje, draženje

dar matraca zbadati, zasramovati, mučiti

osében personal; individual; private; subjective

za mojo osébno porabo for my own (ali personal) use
osébna lastnina personal property, personal effects pl, personalty
osébni podatki personal data pl
osébna poškodba personal injury
osébna preiskava search of the person
osébni vlak passenger train
postati osében (zbadati koga) to make personal enquiries
osébna izkaznica identity card