Franja

reprochar očitati; zavrniti

repudiá -éz vt.

1. zavrniti, zavračati; odklanjati, odkloniti

2. zatajevati, zatajiti

3. odsloviti

repudiar zavreči (ženo), zavrniti, odkloniti

repudiate [ripjú:dieit] prehodni glagol & neprehodni glagol
zavračati, ne hoteti priznati (oblast), zavrniti, odbiti, odkloniti priznanje, odkloniti poslušnost (oblasti), negirati, spodbijati, oporekati; ne priznati (ne plačati) (državnih dolgov); zavreči, odgnati (sina, ženo); zgražati se

to repudiate a claim (a gift) odbiti, odkloniti zahtevo (darilo)
to repudiate a public debt odkloniti plačilo javnega (državnega) dolga, ne izpolniti svojih obveznosti (o državi)
to repudiate a tale ne verjeti zgodbi

répudier [repüdje] verbe transitif odsloviti, zavreči (ženo); zavrniti, odkloniti, odreči se (quelque chose čemu)

répudier son mari zavreči, odsloviti soproga, moža
répudier sa foi, ses devoirs zavreči, opustiti, zanikati svojo vero, svoje dolžnosti
répudier la nationalité française, une succession odpovedati se francoskemu državljanstvu, dediščini

re-pudiō -āre -āvī -ātum (prim. pudēre)

1. odvrniti (odvračati), zavrniti (zavračati), odkloniti (odklanjati), odbi(ja)ti, zavreči (zametati, zametavati, zametovati), prezreti (prezirati) (naspr. assumere, accipere, recipere): pecuniam a Philippo rege missam N., consilium Ter., neque suam (sc. Ariovisti) neque populi Romani gratiam repudiaturum C., repudiare vota et preces Ci., pacem Ci., L., iracundia omnibus in rebus repudianda est Ci., consilium senatus a re publicā Ci. državi odtegniti.

2. occ.
a) kako dediščino, volilo odkloniti (odklanjati), zavrniti (zavračati), odbi(ja)ti,: Icti.
b) (o zaročencih, poročencih) zavreči (zametati, zametavati, zametovati), dati (dajati) slovo, ločiti (ločevati) se od koga: repudiatus repetor Ter., uxorem Suet., sponsum, sponsam Suet.

repulsar zavrniti, odbiti, »košarico« dati

repulse² [ripʌ́ls] prehodni glagol
odbiti, odkloniti, zavrniti, ne hoteti uslišati, dati "košarico"; ne vzeti v poštev (zahteve, ponudbe itd.)
vojska odbiti, odgnati, zavrniti (sovražnika), odpoditi
figurativno potolči, poraziti (v sporu, prepiru)

to repulse an assailant (an attack, an offer, a suitor) odbiti napadalca (napad, ponudbo, snubca)

respínge respíng vt.

1. zavračati, zavrniti, zavreči; odklanjati, odkloniti

2. odbijati, odbiti

respingere^* v. tr. (pres. respingo)

1. odbiti, odbijati (tudi pren.)

2. zavrniti, zavračati:
respingere una proposta zavrniti predlog
respingere qcn. a un esame koga vreči na izpitu

re-spuō -ere, respuī (re in spuere)

1. „nazaj (iz)pljuniti ((iz)pljuvati)“„nazaj bljuvati“; (iz)bljuvati, izmetati (izmetavati), iz sebe dati (dajati), (iz)bruhati: Col., Q., Vitr. idr., frenos cum sanguine respuere Stat., reliquiae cibi, quas natura respuit Ci., respuet invisum iusta cadaver humus O., respuere ferrum ab se Lucr. nazaj pehati, odbi(ja)ti, omne vulnus respuens Plin. neranljiv.

2. metaf. odvrniti (odvračati), zavrniti (zavračati), zavreči (zametati, zametavati), odkloniti (odklanjati), odbi(ja)ti, ne odobriti (odobravati), ne spreje(ma)ti, prezreti (prezirati): orationem, defensionem, consolationem Ci. ne marati (za kaj), condicionem C., Ci., poëtas H., aliquem auribus Ci. ne hoteti poslušati, cuius aures respuunt (z ACI) Ci. čigava ušesa bolijo? čigava ušesa se pritožujejo? — Pt. pr. respuens z gen.: vocum communium Gell.

ricusare

A) v. tr. (pres. ricuso)

1. odkloniti, odklanjati; zavrniti, zavračati

2. pravo odkloniti, odklanjati

B) ➞ ricusarsi v. rifl. (pres. mi ricuso) (rifiutarsi) odkloniti, odklanjati; braniti se

C) v. intr. navt. biti šibak (veter)

rifiutare

A) v. tr. (pres. rifiuto)

1. odkloniti, odklanjati; odbiti; zavrniti, zavračati; ekst. ne prenesti, prenašati:
rifiutare il sole ne prenesti sonca

2. odpovedati:
rifiutare l'obbedienza odpovedati pokorščino

B) ➞ rifiutarsi v. rifl. (pres. mi rifiuto) braniti se

C) v. intr. impers. navt. zapihati v drugo smer (veter)

rigettare

A) v. tr. (pres. rigētto)

1. ponovno vreči, metati

2. ponovno vliti, vlivati

3. bot. pognati, poganjati

4. vreči, metati nazaj; pren. zavrniti, zavračati; odvrniti, odvračati:
rigettare un ricorso zavrniti pritožbo

5. pog. izbljuvati (tudi absol.)

6. ponovno se pokazati; vzcveteti:
il muro rigetta le macchie na zidu so ponovno vzcvetele lise

B) ➞ rigettarsi v. rifl. (pres. mi rigētto) ponovno vreči, metati se; vrniti, vračati se (k)

C) v. intr. ponovno se pokazati, pojaviti, pojavljati

rimandare v. tr. (pres. rimando)

1. znova, nazaj poslati, pošiljati; vrniti, vračati; odbijati:
rimandare il denaro prestato vrniti izposojeni denar
rimandare la palla vrniti, odbiti žogo

2. odpustiti, odpuščati; odsloviti, odslavljati; oprostiti; zavrniti, zavračati:
rimandare la cameriera odpustiti služkinjo
rimandare un ammalato dall'ospedale odpustiti bolnika iz bolnice
rimandare qcn. assolto koga oprostiti

3. odložiti, odlagati:
rimandare la riunione a data da destinarsi sestanek odložiti do nadaljnjega
rimandare qcn. da Erode a Pilato pog. koga pošiljati od Poncija do Pilata

4. šol. vreči, metati

5. napotiti (v besedilu)

rimbeccare

A) v. tr. (pres. rimbecco)

1. kljuvati, kavsati

2. pren. ostro zavrniti, zavračati:
rimbeccare la palla vrniti žogo

B) ➞ rimbeccarsi v. rifl. (pres. mi rimbecco)

1. kljuvati, kavsati se

2. pren. kavsati se

rintuzzare v. tr. (pres. rintuzzo)

1. otopiti

2. pren. zatreti, zatirati; potlačiti; izpodbijati; zavrniti, zavračati:
rintuzzare un'accusa zavrniti obtožbo

riprovare² v. tr. (pres. riprōvo) knjižno zavrniti, zavračati; ne odobravati; grajati:
riprovare la condotta (di) grajati obnašanje (nekoga)
riprovare agli esami zavrniti, vreči na izpitu
riprovare un libro cenzurirati knjigo

ripudiare v. tr. (pres. ripudio)

1. zavrniti, zavračati

2. odsloviti, nagnati:
ripudiare la moglie odsloviti ženo

3. zatajiti, zatajevati:
ripudiare la propria fede zatajiti vero

sdegnare

A) v. tr. (pres. sdegno)

1. odločno zavrniti, zavračati

2. ogorčiti

B) ➞ sdegnarsi v. rifl. (pres. mi sdegno) ujeziti se, pobesneti; biti ogorčen:
sdegnarsi con qcn., contro qcn. ujeziti se na koga