Franja

Zadetki iskanja

  • répudier [repüdje] verbe transitif odsloviti, zavreči (ženo); zavrniti, odkloniti, odreči se (quelque chose čemu)

    répudier son mari zavreči, odsloviti soproga, moža
    répudier sa foi, ses devoirs zavreči, opustiti, zanikati svojo vero, svoje dolžnosti
    répudier la nationalité française, une succession odpovedati se francoskemu državljanstvu, dediščini
  • re-pudiō -āre -āvī -ātum (prim. pudēre)

    1. odvrniti (odvračati), zavrniti (zavračati), odkloniti (odklanjati), odbi(ja)ti, zavreči (zametati, zametavati, zametovati), prezreti (prezirati) (naspr. assumere, accipere, recipere): pecuniam a Philippo rege missam N., consilium Ter., neque suam (sc. Ariovisti) neque populi Romani gratiam repudiaturum C., repudiare vota et preces Ci., pacem Ci., L., iracundia omnibus in rebus repudianda est Ci., consilium senatus a re publicā Ci. državi odtegniti.

    2. occ.
    a) kako dediščino, volilo odkloniti (odklanjati), zavrniti (zavračati), odbi(ja)ti,: Icti.
    b) (o zaročencih, poročencih) zavreči (zametati, zametavati, zametovati), dati (dajati) slovo, ločiti (ločevati) se od koga: repudiatus repetor Ter., uxorem Suet., sponsum, sponsam Suet.
  • repulsar zavrniti, odbiti, »košarico« dati
  • repulse2 [ripʌ́ls] prehodni glagol
    odbiti, odkloniti, zavrniti, ne hoteti uslišati, dati "košarico"; ne vzeti v poštev (zahteve, ponudbe itd.)
    vojska odbiti, odgnati, zavrniti (sovražnika), odpoditi
    figurativno potolči, poraziti (v sporu, prepiru)

    to repulse an assailant (an attack, an offer, a suitor) odbiti napadalca (napad, ponudbo, snubca)
  • respínge respíng vt.

    1. zavračati, zavrniti, zavreči; odklanjati, odkloniti

    2. odbijati, odbiti
  • respingere* v. tr. (pres. respingo)

    1. odbiti, odbijati (tudi pren.)

    2. zavrniti, zavračati:
    respingere una proposta zavrniti predlog
    respingere qcn. a un esame koga vreči na izpitu
  • re-spuō -ere, respuī (re in spuere)

    1. „nazaj (iz)pljuniti ((iz)pljuvati)“„nazaj bljuvati“; (iz)bljuvati, izmetati (izmetavati), iz sebe dati (dajati), (iz)bruhati: Col., Q., Vitr. idr., frenos cum sanguine respuere Stat., reliquiae cibi, quas natura respuit Ci., respuet invisum iusta cadaver humus O., respuere ferrum ab se Lucr. nazaj pehati, odbi(ja)ti, omne vulnus respuens Plin. neranljiv.

    2. metaf. odvrniti (odvračati), zavrniti (zavračati), zavreči (zametati, zametavati), odkloniti (odklanjati), odbi(ja)ti, ne odobriti (odobravati), ne spreje(ma)ti, prezreti (prezirati): orationem, defensionem, consolationem Ci. ne marati (za kaj), condicionem C., Ci., poëtas H., aliquem auribus Ci. ne hoteti poslušati, cuius aures respuunt (z ACI) Ci. čigava ušesa bolijo? čigava ušesa se pritožujejo? Pt. pr. respuens z gen.: vocum communium Gell.
  • ricusare

    A) v. tr. (pres. ricuso)

    1. odkloniti, odklanjati; zavrniti, zavračati

    2. pravo odkloniti, odklanjati

    B) ➞ ricusarsi v. rifl. (pres. mi ricuso) (rifiutarsi) odkloniti, odklanjati; braniti se

    C) v. intr. navt. biti šibak (veter)
  • rifiutare

    A) v. tr. (pres. rifiuto)

    1. odkloniti, odklanjati; odbiti; zavrniti, zavračati; ekst. ne prenesti, prenašati:
    rifiutare il sole ne prenesti sonca

    2. odpovedati:
    rifiutare l'obbedienza odpovedati pokorščino

    B) ➞ rifiutarsi v. rifl. (pres. mi rifiuto) braniti se

    C) v. intr. impers. navt. zapihati v drugo smer (veter)
  • rigettare

    A) v. tr. (pres. rigētto)

    1. ponovno vreči, metati

    2. ponovno vliti, vlivati

    3. bot. pognati, poganjati

    4. vreči, metati nazaj; pren. zavrniti, zavračati; odvrniti, odvračati:
    rigettare un ricorso zavrniti pritožbo

    5. pog. izbljuvati (tudi absol.)

    6. ponovno se pokazati; vzcveteti:
    il muro rigetta le macchie na zidu so ponovno vzcvetele lise

    B) ➞ rigettarsi v. rifl. (pres. mi rigētto) ponovno vreči, metati se; vrniti, vračati se (k)

    C) v. intr. ponovno se pokazati, pojaviti, pojavljati
  • rimandare v. tr. (pres. rimando)

    1. znova, nazaj poslati, pošiljati; vrniti, vračati; odbijati:
    rimandare il denaro prestato vrniti izposojeni denar
    rimandare la palla vrniti, odbiti žogo

    2. odpustiti, odpuščati; odsloviti, odslavljati; oprostiti; zavrniti, zavračati:
    rimandare la cameriera odpustiti služkinjo
    rimandare un ammalato dall'ospedale odpustiti bolnika iz bolnice
    rimandare qcn. assolto koga oprostiti

    3. odložiti, odlagati:
    rimandare la riunione a data da destinarsi sestanek odložiti do nadaljnjega
    rimandare qcn. da Erode a Pilato pog. koga pošiljati od Poncija do Pilata

    4. šol. vreči, metati

    5. napotiti (v besedilu)
  • rintuzzare v. tr. (pres. rintuzzo)

    1. otopiti

    2. pren. zatreti, zatirati; potlačiti; izpodbijati; zavrniti, zavračati:
    rintuzzare un'accusa zavrniti obtožbo
  • riprovare2 v. tr. (pres. riprōvo) knjižno zavrniti, zavračati; ne odobravati; grajati:
    riprovare la condotta (di) grajati obnašanje (nekoga)
    riprovare agli esami zavrniti, vreči na izpitu
    riprovare un libro cenzurirati knjigo
  • ripudiare v. tr. (pres. ripudio)

    1. zavrniti, zavračati

    2. odsloviti, nagnati:
    ripudiare la moglie odsloviti ženo

    3. zatajiti, zatajevati:
    ripudiare la propria fede zatajiti vero
  • sē-cernō -ere -crēvī -crētum (sē in cernere)

    1. ločiti (ločevati), izločíti, izlóčiti (izlóčati, izločeváti), odločiti (odločevati), odbráti (odbírati) (naspr. cōnfundere): arietes VARR., terras ac mare totum LUCR., piae secrevit litora genti H., sparsosque sine ordine flores secernunt calathis (v košaricah) O., patres centum denos secrevit in orbes O., animo iuncti secernimur undis O., nihil (sc. praedae) in publicum (za državno zakladnico) secernendo L.; s praep.: secernant se a bonis CI., secrevit ab aëre caelum O., a terris altum secernere caelum LUCR., inermes ab armatis L., militem a populo SUET., liquor (= fretum Gaditanum) secerni Europen ab Afro H., secreti ab aliis ad tribunos adducuntur L., mares a feminis secreti VARR.; redkeje z e(x): quod e grege se imperatorum ... secrevisset L., e praetextatis compluribus ... unum secrevisse SUET., monile ... ex omni gaza secreverat SUET.; pesn. s samim abl.: me gelidum nemus Nympharumque leves cum Satyris chori secernunt populo H.

    2. metaf.
    a) ločiti (ločevati), izločíti, izlóčiti (izlóčati, izločeváti), odtégniti, odtegníti (odtegováti, odtézati) koga ali kaj čemu, od česa, rešiti (reševati), osvoboditi (osvobajati) koga ali kaj česa: Q., SUET. idr., hosce ego homines excipio et secerno libenter CI., venustas et pulchritudo corporis secerni non potest a valetudine CI., secernere animum a corpore CI., sua a publicis consiliis L.; pesn. s samim abl.: publica privatis, sacra profanis H.
    b) occ. α) zavračajoč, odklanjajoč izločíti, izlóčiti (izlóčati, izločeváti), zavrniti (zavračati), odkloniti (odklanjati): frugalissimum quemque CI. EP., neque secrevit in iudicibus legendis amicos meos CI., contraria non fugere, sed quasi secernere CI., cum Tiberio auctore secerni minus idoneos senatores ... placuisset SUET. β) razločiti (razločati, razločevati): beluae secernunt pestifera a salutaribus CI., secerni ... blandus amicus a vero ... potest CI.; pesn. s samim abl.: iusto secernere iniquum H. – Od tod adj. pt. pf. sēcrētus 3

    1. (povsem, čisto) ločen, oddaljen, poseben: VARR. idr., sphaera ab aetheria coniunctione secreta CI., secretum imperium habere L., arva ... quae bello clari secreta frequentant V., videres stridere secreta divisos aure susurros H. šepetanje na razne strani v uho, ki ga je nastavljal sosed sosedu; occ. poseben = izbran, izboren, odbran, uglajen, izvrsten, redek: figurae secretae et extra vulgarem usum positae Q., lingua secretior Q.

    2. odstranjen, samoten, sam, na samem se nahajajoč (bivajoč), osamel, odljuden: secreti ad fluminis undam V., pars secreta domus O., silva, montes O., colles T., locus Q., secretissimus locus PETR., secreta petit loca H. kraje samote, secretum iter H., quies MART., vacuis porticibus secretus agitat T., secretissimus homo SEN. PH., est aliquis ex secretis studiis fructus Q., secreta contentio PLIN. IUN.; enalaga: secretae Troades in actā flebant V. na samotni obali.

    3. metaf.
    a) skriven, tajen, skrivnosten: MART., FL., sermo L., T., colloquia L., secretas advocat artes O. čarovne umetnosti, čare, čarovnije, carmina LUCAN. sibilske, litterae Q., libidines T., libertus ex secretioribus ministeriis T. izmed tajnih svetovalcev ali zaupnikov; predik. nam. adv. (ki ga uporablja slovenščina): tu secreta pyram erige V.; tako tudi secretam garrit in aurem PERS.; adv. sēcrētē na skrivaj (naskrivaj), na skrivnem, skrivoma, tajno: TERT. idr., secrete aut publice AUG.
    b) z abl. ali gen. utrpevajoč kaj, pogrešajoč kaj, ne imajoč česa, brez česa: secreta cibo natura animantum LUCR., corpora secreta teporis LUCR. – Od tod subst. sēcrētum -ī, n

    1. ločenost, oddaljenost, odmaknjenost, umaknjenost, samota, samoten (odljuden, odmaknjen) kraj: PLIN., Q. idr., secreti longi causa O., secreta nemorum O. oddaljeni gozdovi, horrendae secreta Sibyllae V. samotna votlina (duplina, duplja), ipsa ego te in secreta senis ducam V., se a vulgo ... in secreta remorant H., secretiora Germaniae T. bolj oddaljeni (bolj odmaknjeni) deli, in secretum aliquem abducere L. ali seducere PH. na stran, vstran, nemora et luci et secretum ipsum T. samotnost (samota) sama, dulce secretum PLIN. IUN., ambigua secreta T. dvojni, dvoumni shodi, secretum petit PH. želi si samote; toda secretum petere tudi = zahtevati tajen pogovor s kom (da ti kdo prisluhne na samem), hoteti govoriti s kom na samem: illuc me persecretus secretum petit PLIN. IUN., petito secreto futura aperit T., secretum petenti non nisi adhibito filio dedit SUET., crebra cum amicis secreta habere T. tajne pogovore; in secreto L., CU. na skrivnem, na skrivaj (naskrivaj), skrivoma, tajno; od tod adv. abl. sēcrētō na stran, ob strani, vstran, na skrivnem, (na) skrivaj, tajno, posebej, (le) med dvema, na štiri oči (naspr. palam): PLIN. IUN., IUST. idr., secreto fores te huc seduxi PL., concilio dimisso ... secreto (in occulto) de ... salute cum eo agere C., posebej (na skrivnem), laudatum ... pro contione Iugurtham in praetorium abduxit ibique secreto monuit, ut ... S., secreto narrare CI., colloqui C., L., perconctari L., agitare T., secreto velle te loqui aiebas H., de quibus suo loco dicam secretius COL. nekoliko bolj posebej, consilia secreto ab aliis coquebant L. ločeni od drugih, dicebat ... non palam, sed secretius AUG., quae (sc. inflatio) ventrem interdum cum sono exonerat, interdum secretius SEN. PH. precej brezglasno (tiho).

    2. skrivnost, skrivnostnost, tajnost, skrivnostno (tajno) početje (ravnanje, opravilo, opravljanje česa), skriven opravek, skrita vršitev, skrito opravljanje (izvrševanje) česa: legem dederat, sua ne secreta viderent O., nulla lex iubet amicorum secreta non eloqui SEN. PH., animi secreta proferre PLIN., uxor omnis secreti capacissima PLIN. IUN., secreta quoque eius corruptā uxore prodebantur T., secreta patris mitigare T. secretum membrorum AMM. sramna mesta (erogene cone) na telesu; occ. pl. sēcrēta -ōrum, n
    a) tajne listine, tajni spisi: in secretis eius reperti sunt duo libelli SUET.
    b) tajne umetnosti, tajni čari, tajnosti, skrivnosti, skrivne čarovnije: qui secretiore quaedam se nosse confingit AMM.
  • sequestrō -āre -āvī -ātum (sequester) položiti (shraniti) pri sekvéstru (začasnem upravitelju, hranitelju, skrbniku v začasno hrambo izročenega spornega denarja), od tod

    1. dati (dajati) v hrambo: ECCL.

    2. ločiti (ločevati), odstraniti (odstranjevati, odstranjati), odpraviti (odpravljati), odtegniti (odtegovati, odtezati): sequestrare causam motus ab eo, quod movetur MACR., se a rerum publicarum actibus MACR., de corporibus eam ... intellectus sequestrat MACR., ut ex donativo dimidia pars sequestraretur VEG., omni ab infamia vir sequestrandus SID.; od tod zavrniti (zavračati), zavreči (zametati): esto, Gallieni epistula sequestretur VOP., sequestrari nequit, quin omne quod excellentissimum sit, id etiam videatur esse clarissimum BOET.
  • silurare v. tr. (pres. siluro)

    1. navt., voj. torpedirati

    2. pren. odstaviti, odstavljati

    3. pren. torpedirati; preprečiti, onemogočiti; zavrniti, zavračati:
    silurare una proposta di legge zavrniti zakonski predlog
  • spernō -ere, sprēvī, sprētum (indoev. kor. *sp(h)er z nogo odpahniti (odpahovati), brcniti (brcati), cepetati, utripati; prim. skr. sphuráti odpahuje z nogo, brca, trese se, utriplje, sphúraḥ tresoč se, lat. asper (< *ap(o)-speros) = skr. apa-sphúr- odpahujoč, gr. σπαίρω (< *σπαρω) ἀσπαίρω, ἀσπαρίζω trzam, cepetam, σφῦρα kladivo, σφαῖρα krogla, obla, žoga, σφυρόν gleženj, lit. spiriù, spìrti = let. spert z nogo pehati, brcati, stvnem. firspirnit zade(va)ti ob kaj, stvnem. spornōn = nem. spornen s peto udariti, spodbosti, stvnem. sporo = nem. Sporn ostroga, stvnem. spirnan zade(va)ti ob kaj)

    1. ločiti (ločevati), izločiti (izločati, izločevati), odločiti (odločevati), oddaljiti (oddaljevati), odstraniti (odstranjevati): ius atque aequum se a malis spernit procul Enn. ap. Non., nunc spes, opes auxiliaque a me segregant spernuntque se Pl., ille illas spernit, segregat a se omnis extra te unam Pl.

    2. metaf. odkloniti (odklanjati), braniti se koga, česa, zavreči, zavrniti (zavračati), zametati (zametavati, zametovati), zaničevati, prezreti (prezirati), omalovaževati, odvrniti (odvračati) se od koga, česa, odreči (odrekati) se koga, česa, prezirljivo (zaničljivo, posmehljivo) se izraziti (izražati) o kom, posmehovati se, posmihati se, posmihavati se, komu, čemu, zasmehovati koga: Col., Plin. iun. idr., ne … eius elegantia meam extemplo speciem spernat Pl., ob haec facta abs te spernor Ter., spernitur orator, miles amatur Enn., spernere Ennii Medeam, veritatem Ci., sperni ab iis veteres amicitias Ci., spernere deos, tumultūs L., saxis spretis L. ki se jih niso bali, spretum imperium L., haudquaquam spernendus auctor L. = zaupanja (upoštevanja) vreden, verodostojen, haud spernendus exercitus L., hostium … paucitatem spernere Cu. zasmehovati, munera nec sperno V., spernere dulces amores, aurum, voluptates H., sperne cibum vilem H., spernere consilium, numina divûm O., ut iumenta hordeum spernant Plin.; pesn. z inf.: deferri spernit O. noče, nec partem solido demere de die spernit H. in rad jemlje; z gen. (po vzoru gr.): neque spernendus morum T. in ne zaničevanja vreden glede na značaj, in v nravstvenem oziru ne na slabem glasu, spernens dotis Ap. Pt. pf. sprētus 3
    a) zaničevan, preziran: Ci., L.
    b) zaničevanja (prezira, preziranja) vreden, zaničljiv, zanemarljiv: Euanthes inter auctores Graeciae non spretus Plin.; z gen.: Parthenope non spreta vigoris (glede na srčnost) Sil.

    Opomba: Sinkop. pf.: sprērunt: Prud.; soobl. po 1. konjugaciji: spernabant It.
  • spurn [spə:n]

    1. samostalnik
    odrivanje, porivanje z nogo; brca; prezirljivo ravnanje, prezir, zaničevanje

    2. prehodni glagol
    (po)teptati, odriniti ali suniti z nogo, brcniti
    figurativno odbiti, odvrniti (koga) (from od)
    zavrniti, s prezirom odbiti
    neprehodni glagol
    kazati zaničevanje (at s.o. do koga)

    to spurn an offer s prezirom odkloniti ponudbo
  • stand off neprehodni glagol
    pogovorno držati se proč, v neki razdalji (from od)

    stand off! proč od mene! stran! prostor!; figurativno odtegniti se čemu, zapreti se (from od, pred)
    prehodni glagol
    začasno (koga) odpustiti; odkloniti, zavrniti, odpraviti (koga); zadržati (koga)