Franja

Zadetki iskanja

  • re-supīnō -āre -āvī -ātum (re in supīnāre)

    1. nazaj nagniti (nagibati), nazaj nasloniti (naslanjati), nazaj položiti (polagati), nazaj vreči (metati): Ter., Stat., Petr., Sen. ph. idr., caput Plin., resupinare assurgentem umbone L. vznak na tla zvaliti (vreči), nares planā manu Q. zavihati, vzvihati; med. resupinārī nazaj se nagniti (nagibati), vznak (na hrbet) se uleči (ulegati); o levih: Plin.; resupinatus Gallus Iuv. (pijani) na hrbtu ležeči (in noge kvišku moleči), palos resupinatos defodere Vitr.

    2. meton.
    a) z(a)valiti (žensko) na tla = telesno se (z)družiti, (spolno) občevati, seksati z žensko, koitírati: aviam Iuv.
    b) (po)rušiti, prevreči, prevrniti (prevračati), prekucniti (prekucavati, prekucevati), prekopicniti (prekopicati, prekopicevati): valvas Pr., rem totam Acc. fr. preobrniti = pokvariti.
    c) se resupīnāre glavo visoko nositi, nos visoko vihati, visoko se nositi, bahati se, postavljati se, ponašati se, rebriti se, biti prevzeten, prevzetovati: quid se tantopere resupinet? Sen. ph. Od tod adj. pt. pf. resupīnātus 3 nazaj naslonjen, nazaj nagnjen, nazaj (navzad) zakrivljen (ukrivljen, zavihan, zapognjen, upognjen): resupinata species Vitr., resupinatum os (sc. coxarum) Cels.
  • rokáv manche ženski spol

    rečni (morski) rokav bras moški spol de rivière (de mer)
    nabran rokav manche bouffante (ali à gigot)
    brez rokavov sans manches
    dolgi (kratki) rokavi manches longues (courtes)
    iz rokava kaj stresti (figurativno) faire (ali produire, fournir) quelque chose sans (aucune) difficulté (ali en un tour de main)
    zavihati rokave retrousser (ali relever) ses manches
  • rokáv (-a) m

    1. manica:
    zašiti rokave cucire le maniche
    potegniti, pocukati za rokav tirare per la manica
    kratki, dolgi rokavi maniche corte, lunghe
    tričetrtinski rokavi maniche a tre quarti
    kimono rokavi maniche a kimono
    zasukati, zavihati rokave rimboccare le maniche
    stresati letnice kar iz rokava sgranare le date
    govoriti, kakor bi iz rokava stresal parlare a ruota libera

    2. braccio, ramo, diramazione (del fiume):
    morski rokav braccio di mare
    mrtvi rokav acqua stagnante
  • rokàv sleeve; (rečni) branch of a river, backwater; (morski) channel

    brez rokavov sleeveless
    ki ima (dolge) rokàve (long-) sleeved
    deska za likanje rokàvov sleeveboard
    ščitnik za rokàve sleeve protector, oversleeve
    obesiti se komu za rokàv to cling to someone's sleeve (tudi figurativno)
    prišiti rokàve, opremiti z rokàvi to sleeve
    iz rokàva stresti (figurativno) to throw off, to toss off, to do something offhand, to write, to speak extempore
    zavihati rokàve to tuck up (to roll up) one's sleeves, (figurativno) to gird up one's loins, to pull up one's socks, to take off one's coat (and get down to work)
    zavihaj rokàve! (figurativno) pull up your socks!
  • rokàv manga f

    rečni (morski) rokav brazo m de río (de mar)
    brez rokavov sin mangas
    kratek (dolg, 3/4) rokav manga corta (larga, tres cuartos)
    nabran rokav manga de farol (ali de jamón)
    iz rokava stresti (fig) sacarse de la manga; improvisar
    to se ne strese kar iz rokava eso no puede improvisarse, fam eso no se trae en la manga
    zavihati (si) rokave arremangarse
  • rùkāv -áva m
    1. rokav: zavraćati -e vihati rokave; zavratiti rukav zavihati rokav; govori kao da sipa, istresa iz -a; imate vi kratke -e tega ne morete doseči; biti širokih -a biti radodaren, razsipen
    2. rečni rokav
  • sleeve [sli:v]

    1. samostalnik
    rokav (obleke)
    tehnično obojka, ki povezuje cevi; cev; torba (etui) za gramofonske plošče

    half sleeve narokavnik
    lawn sleeves rokavi iz fine tkanine, podobni škofovskim rokavom
    leg-of mutton sleeve trikotni rokav
    to creep up s.o.'s sleeve figurativno prilizovati se komu
    to have a card up one's sleeve imeti skrito karto, pripravljeno za uporabo
    to have s.th. up one's sleeve figurativno imeti nekaj za bregom, nekaj pripravljati, imeti skrite namene
    to hang (to pin) on s.o.'s sleeve obesiti se komu za rokav, figurativno ravnati se po njegovih nazorih itd.
    to laugh in one's sleeve škodoželjno se smejati
    to roll (to turn) up one's sleeves zavihati rokave, figurativno pripraviti se za delo, za borbo
    to wear one's heart (up)on one's sleeve figurativno preodkrito kazati svoja čustva, biti preveč zaupljiv

    2. prehodni glagol
    opremiti (obleko) z rokavi, prišiti rokave
    tehnično opremiti z obojkami
  • tomber1 [tɔ̃be] verbe intransitif pasti (padem); planiti (sur na); zadeti, naleteti, slučajno srečati (sur quelqu'un koga); théâtre propasti, doživeti neuspeh; izlivati se (reka); strmoglaviti (letalo, plezalec); priti (sur na) (pogovor); pripasti (sur quelqu'un komu); priti iz rabe, zastareti; oslabeti, pojemati, popustiti; poleči se (veter); umiriti se (morje); ohladiti se (jeza); izpasti, izpadati (zobje, lasje); pasti na (praznik)

    tomber un lundi pasti na ponedeljek; nastopiti, pasti (noč); verbe transitif, familier na tla vreči, zrušiti, podreti, poraziti; zapeljati (une femme žensko)
    il tombe de la pluie, de la grêle, de la neige dežuje, toča pada, sneži
    il tombe à seaux lije kot iz škafa
    sa colère est tombée jeza se mu je ohladila
    sa joie tomba njegovega veselja je bilo konec
    la pièce est tombée (à plat) gledališka igra je doživela neuspeh
    les bras m'en tombent sem čisto osupel; ne morem več
    tomber bien, mal o pravem, nepravem času priti; dobro, slabo naleteti
    avoir un nez qui tombe imeti kljukast nos
    faire tomber podreti na tla, prevrniti
    faire tomber les difficultés odstraniti težave
    faire tomber le gouvernement zrušiti vlado
    laisser tomber quelqu'un (familier) pustiti koga na cedilu
    faire tomber quelque chose spustiti na tla kaj, figuré opustiti kaj
    tomber d'accord sporazumeti se, zediniti se, soglašati
    tomber amoureux de quelqu'un zaljubiti se v koga
    tomber en arrêt obstati, ustaviti se, postati (postojim)
    tomber sur un bec de gaz (familier) naleteti na nenadno, nepremagljivo oviro
    tomber sur quelqu'un planiti, vreči se na koga
    tomber sur les bras de quelqu'un pasti komu v breme
    cet argent tombe du ciel ta denar je prava mana z neba
    tomber sous le coup d'une loi pasti, priti pod zakon
    tomber en défaillance omedleti, onesvestiti se
    tomber en démence zblazneti
    tomber en désuétude priti iz rabe, zastareti
    tomber en disgrâce priti v nemilost
    tomber en faute pogrešiti
    tomber les quatre fers en l'air pasti na hrbet (o konju)
    tomber en flammes zrušiti se v plamenih (o letalu)
    tomber avec grâce (figuré) znati izgubiti, dobro prenesti poraz
    tomber de toute sa hauteur pasti, kot je kdo dolg in širok
    tomber juste o pravem času, ravno prav priti
    tomber sous la main de quelqu'un pasti, priti komu v roke
    tomber malade zboleti
    tomber des nues, de son haut (figuré) kot z neba, iz oblakov pasti, biti zelo presenečen, osupel
    tomber dans l'oubli pasti, priti v pozabo
    tomber en panne (automobilisme) imeti defekt, okvaro
    tomber dans le panneau (familier, figuré) nasesti, iti na led
    tomber sur ses pieds, debout (figuré) pasti na noge, imeti srečo v nesreči, srečno jo izvoziti
    tomber en proie à quelque chose postati plen česa, vda(ja)ti se čemu
    ça tombe à propos, à pic, à point to pride ravno prav
    tomber (raide) mort mrtev se zgruditi, se zrušiti na tla
    tomber à la renverse pasti vznak
    tomber en ruines razpasti, razrušiti se; propasti
    cela tombe sous le sens to je jasno, očitno
    tomber de sommeil, de fatigue s težavo se držati na nogah od spanca, od utrujenosti
    tomber à terre pasti na tla, figuré biti bob ob steno
    tomber la veste odložiti suknjič, familier zavihati rokave, krepko se lotiti dela
    tomber un adversaire zrušiti, premagati nasprotnika
    cet article m'est tombé sous les yeux ta članek mi je (slučajno) prišel v roke
  • viha|ti (-m) zavihati nos: die Nase rümpfen, die Nase kraus ziehen; tehnika wellen, krausen, bördeln, krempen
  • viha|ti se (-m se) zavihati se sich wellen, sich krausen; ovratnik ipd.: sich rollen, einrollen
  • zavíhniti (-em) perf. glej zavihati
  • zavihováti (-újem) imperf. glej zavihati | zavihovati
  • завёртываться, завернуться
    (во что) zavi(ja)ti se v kaj, zamota(va)ti se; zavihati se
  • загибать, загнуть zapogibati, zapogniti; zavi(ja)ti vstran;
    з. рукавй zavihati rokave;
    загнуть угол в книге zapogniti ogel lista v knjigi;
    з. крепкое слово zakleti;
    з. через край pretiravati;
    з. пирог speči kolač;
  • закручивать, закрутить (za)sukati; trdno ovi(ja)ti, zavezati; priviti; (pren.) znoriti, glavo zmešati;
    з. усы zavihati brke;
    з. вокруг шеи ovi(ja)ti okrog vratu;
  • засучивать, засучить zasukavati, zasukati;
    з. рукав zavihati rokave
  • отворачивать, отворотить odvaljati, odkotaliti, odstranjevati z valjanjem; (zast.) odvračati, odvrniti; o.
    рукава " zavihati rokave