Franja

заматерелый zastarel; star; okorel

застарелый zastarel, zakoreninjen; neozdravljiv

застарі́лий прикм., zastarèl prid., preživèl prid.

отживший preživel, zastarel

пережиточный preživel, zastarel

устаревший, устарелый (zast.) zastarel

archaism [á:keiizm] samostalnik
zastarelost; zastarel izraz, arhaizem

archaïsme [arkaism] masculin arhaizem, starinski, zastarel izraz; preživel pojav ali ostanek nekdanjih časov

dater [date] verbe transitif datirati, pripisati dan in leto; verbe intransitif začeti se, imeti svoj začetek, izvirati (de iz); biti odločilne važnosti; biti zastarel, biti iz mode

à dater de (ce jour) od (tega dne, danes) naprej
dater de loin biti starega datuma, oddavnaj
ce traité date du 18^e siècle ta pogodba datira iz 18. stoletja
dater une lettre datirati pismo
il ne date pas d'hier on ni od včeraj; on ni neumen, neizkušen
cet événement date dans ma vie ta dogodek je odločilne važnosti v mojem življenju
cette théorie commence à dater ta teorija postaja zastarela
cela ne date pas d'hier to ni novo

exculcō -āre -āvī -ātum (ex in calcāre)

1. izteptati, izgnati: ex ipsis dominis meis pugnis exculcabo furfures Pl.

2. stepta(va)ti, utreti (utirati), teptaje izpolniti (izpolnjevati): singuli ab infimo solo pedes terrā exculcabantur C. — Adj. pt. pf. exculcātus 3 zastarel, obrabljen: verba Gell.

âge [ɑž] masculin (življenjska) starost; vek, doba

à l'âge de 40 ans v starosti 40 let
à mon âge v, pri moji starosti
à notre âge v našem času, dandanes
à la fleur de l'âge v najboljših letih
d'âge scolaire v starosti šolske obveznosti
d'un certain âge, entre deux âges (že) starejši, ne več mlad
hors d'âge zastarel
le bel âge mladost
bas, jeune âge otroška, mlada leta
grand âge visoka starost
Moyen Age srednji vek
président masculin d'âge starostni predsednik
retour d'âge, âge critique, âge climactérique kritična leta, klimakterij, mena
âge ingrat, âge des folies nora, nerodna leta
âge limite starostna meja
âge moyen poprečna starost
âge mûr, viril zrela, moška leta
âge nubile za možitev godna starost
âge d'or, d'argent, de bronze, de fer, de pierre zlata, srebrna, bronasta, železna, kamena doba
âge de puberté pubertetna doba
âge de raison leta pameti (od 7. leta naprej)
quel âge avez-vous? koliko ste stari?
avoir passé l'âge de biti prestar za
cacher son âge skrivati svoja leta, svojo starost
il est de mon âge mojih let je, enako sva stara
être d'âge à, en âge à biti v pravi starosti za
il faut être de son âge treba je biti sodoben
être du même âge biti istih let, iste starosti
être avancé en âge biti že v letih
il est vieux avant l'âge zgodaj se je postaral
être atteint par la limite d'âge doseči starostno mejo
être entre deux âges biti v srednjih letih
quel âge lui donnez-vous? za koliko starega ga imate?
il ne paraît pas son âge ne kaže svojih let
il porte son âge videti je starejši, kot je v resnici
il fait plus jeune que son âge videti je mlajši, kot je v resnici
prendre de l'âge starati se

antičen pridevnik
1. (o zgodovinskem obdobju) ▸ ókori, antikPo približno 150 metrih izkopavanja jarka za kanalizacijo so delavci naleteli na ostanke antičnega zidu. ▸ Miután felástak körülbelül 150 m csatornaárkot, a munkások egy ókori fal maradványaira bukkantak.
Lepo ohranjen samostan je zdaj preurejen v muzej, v katerem hranijo najdbe iz antične naselbine. ▸ A jó állapotban megőrzött kolostort most múzeummá alakították át, amelyben az ókori település leleteit őrzik.
Povezane iztočnice: antična tragedija

2. (zelo star; zastarel) ▸ antikvitás
Večina uporabnikov še vedno vztraja pri najslabšem geslu vseh časov, 123456. To je antični internetni artefakt, ki bi si zaslužil mesto v muzeju medmrežja. ▸ A legtöbb felhasználó még mindig ragaszkodik minden idők legrosszabb jelszavához, az 123456-hoz. Ez egy olyan internetes anikvitás, amely megérdemelné, hogy helyet kapjon a világháló múzeumában.
Če so oblačila starejša od 88 let, govorimo že o antičnih oblačilih. ▸ A 88 évesnél idősebb ruhadarabok esetében már antikvitásról beszélünk.

bíti (sém) imperf.

A) (v osebni rabi)

1. (izraža materialno ali duhovno navzočnost) essere:
so še stvari, ki jih ne poznamo vi sono ancora delle cose che non conosciamo
bil je kralj, ki je imel tri sinove c'era una volta un re che aveva tre figli

2. (navadno s prislovnim določilom, s širokim pomenskim obsegom) essere, stare:
hiša je (stoji)
sredi polja la casa sta in mezzo ai campi
za gozdom je (se razprostira)
travnik dietro il bosco c'è, si stende un prato
biti na zabavi (udeležiti se je) essere, partecipare alla festa
nesreča je bila (se je zgodila)
včeraj l'incidente è avvenuto ieri

3. (z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom za izražanje lastnosti ali stanja osebka)
prijatelj je učitelj l'amico fa il maestro
pšenica še ni zrela il grano non è ancora maturo
biti naprodaj essere in vendita
biti v sorodu essere imparentato
ne biti po volji non piacere, non andare
biti brez denarja essere senza quattrini, al verde
biti ob kaj perdere (lavoro, buon nome)
biti za kaj sostenere, appoggiare qcs.
biti v dvomih dubitare
biti v skrbeh, v strahu za koga temere per qcn.
(s kakovostnim rodilnikom):
biti vesele narave essere di indole allegra
biti srednje postave essere di statura media
biti kmečkega rodu essere di origine contadina
biti slabega zdravja essere di salute cagionevole
biti istih let avere la stessa età

4. (za izražanje istosti, enakosti) fare:
ena in ena je dve uno più uno fa due
kolikokrat je dve v osem? due quante volte sta in otto? quante volte fa otto diviso due?

B) (v brezosebni rabi)

1. (z zanikanim osebkom v rodilniku) essere:
jutri ne bo šole domani non c'è lezione
očeta še ni papà non c'è ancora

2. (s smiselnim osebkom v odvisnem sklonu):
žal mi je bilo mi è dispiaciuto
zelo jo je bilo groza provava un forte terrore
mater je strah la madre ha paura
vse je bilo sram tutti si vergognarono

3. (z delnim rodilnikom za izražanje količine) essere:
denarja je malo di soldi ce n'è pochi
ali je kaj novega c'è niente di nuovo
deset jih je bilo erano (in) dieci

4. (s prislovno rabljenim izrazom v povedku):
dolgčas je che noia!
otroka mu ni bilo mar del bambino non gliene importava niente
na morju je bilo lepo al mare è stato bello
slabo ji je bilo si è sentita male
škoda ga je peccato per lui

5. (z nedoločnikom za izražanje možnosti ali nujnosti) essere:
žive duše ni bilo videti non c'era, non si vedeva anima viva
tako se je spremenil, da ga skoraj ni spoznati è cambiato tanto da essere quasi irriconoscibile

6. (v osebni ali brezosebni rabi, navadno s prislovno rabljenim samostalnikom) essere, fare:
mraz je bilo faceva freddo
zunaj je bila tema fuori era buio

7. (eliptično za oživitev pripovedi) essere:
kaj bomo zdaj? e adesso cosa si fa?
še en kozarček bova beviamo un altro goccio
klop je iz kamna la panca è di pietra
fant je s Primorskega il giovanotto è del Litorale
deček ni za šolo il ragazzo non è tagliato per la scuola
hvala lepa. Ni za kaj tante grazie. Non c'è di che

C) (pomožni glagol z opisnim ali trpnim deležnikom) essere:
je delal, bo delal ha lavorato (lavorava, lavorò), lavorerà
je izdelan è fatto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
kar je, je quel che è stato è stato
dekle je lepo, da je kaj la ragazza è una vera bellezza
obleka je bila trideset tisoč tolarjev il vestito è costato trentamila talleri
ta je lepa! questa è bella!
še tega je bilo treba ci voleva pure questo
prav mu je gli sta bene
bilo mu je, da bi zavriskal avrebbe voluto gridare dalla gioia
o tem ni da bi govoril non è il caso di parlarne
biti na glasu essere noto, famoso
ali ti je znano, kaj je na stvari tu ne sai qualcosa?
na tebi je, da poveš tocca a te dirlo
otrok je po očetu il ragazzo è tutto suo padre, è suo padre sputato
po njem je è perduto, è morto
ne vem, pri čem smo non so a che punto siamo
biti pri sebi essere cosciente; essere robusto
ves dan je v knjigah sta tutto il giorno chino sui libri
pren. biti bela vrana essere raro come le mosche bianche
biti bogat z nečim abbondare di qcs.
bolje bi bilo, če bi ostali doma tanto valeva restare a casa
pren. biti brez skrbi dormire tra due guanciali
biti deležen splošne graje riscuotere il biasimo generale
koliko sem dolžan? cosa devo?
biti donosen rendere
biti drogiran žarg. avere la scimmia sulla spalla
napis je iz trinajstega stoletja l'iscrizione data dal tredicesimo secolo
biti kandidat candidarsi
biti komu v čast fare onore a qcn.
biti med Scilo in Karibdo essere tra Scilla e Cariddi
biti mlahav essere di lolla
biti na čelu capitanare, capeggiare, guidare
biti na dieti stare a dieta
kakor je navada reči come si suol dire
tvoje ravnanje ni primerno tvojim letom certi tuoi atteggiamenti si disdicono alla tua età
biti nujen urgere
biti ob pamet ammattire
pren. biti poskusni zajec fare da cavia
potreben bi bil še ščepec soli qui ci andrebbe ancora un po' di sale
ti čevlji so mi prav queste scarpe calzano benissimo
stori, kakor ti je prav fa' pure come ti piace
biti stalni odjemalec v trgovini servirsi in un negozio
biti v agoniji agonizzare
biti v cvetju fiorire
biti v devetih nebesih essere al settimo cielo
biti v modi usare
zdaj so v modi nižje pete adesso i tacchi usano meno alti
biti v nevarnosti correre pericolo
jur. biti v pristojnosti competere
biti v skrbeh (za) temere, trepidare (per)
biti v veljavi essere in vigore, vigere
biti višji, širši, težji superare qcn. in altezza, in larghezza, in peso
pren. biti ves blažen andare in visibilio
biti vreden, zelo vreden, vreden celo premoženje valere un mondo, un occhio della testa, un patrimonio, un Perú, un tesoro
ne biti vreden piškavega oreha non valere un accidente, un cavolo, un fico secco
biti zaslužen za domovino ben meritare della patria
biti zastarel essere out
biti žal dispiacere, rincrescere
žal mi je, a ti ne morem ustreči mi dispiace ma non posso accontentarti

cōrda f

1. vrv:
corda di canapa konopec
corda di acciaio jeklena vrv
salto della corda igre skakanje čez vrv
corda dei muratori svinčnica
dare corda a qcn. pren. komu dati proste roke
tagliare la corda pren. popihati jo
parlare di corda in casa dell'impiccato pren. pred kom kaj žaljivega, nerodnega govoriti
essere con la corda al collo pren. biti do vratu v vodi
mettere la corda al collo di qcn. pren. komu postaviti nož na vrat, postaviti nesprejemljive pogoje
essere giù di corda pren. biti potrt, slabo se počutiti

2. šport vrv:
mettere, stringere l'avversario alle corde potisniti nasprotnika v kot, prisiliti nasprotnika v defenzivo (boks) ( tudi pren.)

3. glasba struna:
strumenti a corda strunska glasbila
essere teso come le corde del violino pren. biti napet kot struna
toccare una corda sensibile pren. udariti na občutljivo struno
toccare la corda dell'interesse pren. zabrenkati na struno koristi

4. anat.
corda dorsale hrbtišče zarodka
corde vocali glasilke

5. tekstil votek:
mostrare la corda biti oguljen; pren. biti obrabljen, oguljen, zastarel

6. anat. tetiva

čék cheque m

ček brez kritja checo no cubierto (ali sin provisión)
imenski ček cheque nominativo
odprt (blokiran, zastarel) ček cheque abierto (bloqueado, caducado)
turistični ček cheque turístico (ali de viaje)
plačilo s čekom pago m con cheque
imetnik čeka tenedor m (ali portador m) de un cheque
izstaviti ček extender (ali librar) un cheque
plačati s čekom pagar con cheque
vnovčiti ček cobrar un cheque

daps dapis, f; nom. sg. je zastarel, dat. sg. le: Ca.; večinoma pl. dapēs -um

1. slovesni daritveni (žrtveni) obred ali žrtvena gostija (na čast kakemu božanstvu ali v spomin kakega pokojnika), potem sploh gostija, pojedina: Ca., Cat., sacrum Herculi adhibitis ad ministerium dapemque Potitiis ac Pinariis … factum L., obligatam redde Iovi dapem H., Saliaribus ornare pulvinar deorum dapibus H. z obilno pojedino, dapes et tristia dona … libant cineri (Hectoris) V., conveniunt celebrantque dapes O., dapes cum sanguine O. krvava pojedina, pro grege ferre dapem Tib.; tudi uborna pojedina: veniam dapibus nullisque paratibus orant O.

2. met.
a) jed, jestvina: Val. Max., amor dapis H., humanā qui dape pavit equas O. s človeškim mesom, onerare mensas dapibus, dapibus epulamur opimis, se accingere dapibus V., ictae (fulgure) dapes mensaque disiecta erat T.
b) dapes humanae človeški iztrebek, človečjak: Plin. — Soobl. dapis -is, f: Iuvenc. fr.

date³ [deit] samostalnik
rok, datum, doba
ameriško sestanek

(down) to date do danes
out of date zastarel, nemoderen, staromoden
at an early date prav kmalu
to bear a date biti datiran
of even date istega datuma
trgovina date of the bill (of exchange) dan izdaje menice
at long date dolgoročen
at short date kratkoročen
from date od današnjega datuma
date of expiration (ali maturity) , due date datum poteka roka
ameriško without date odložen na nedoločen čas
to make a date dogovoriti se za sestanek
of recent date nov, moderen
up to date sodoben, moderen

disuse¹ [dísjú:s] samostalnik
neraba, odvada

to fall into disuse ne se več uporabljati, biti zastarel

disuse² [dísjú:z] prehodni glagol
ne uporabljati, odvaditi

disused zastarel

explode [iksplóud]

1. prehodni glagol
v zrak spustiti
figurativno zavreči, odpraviti, uničiti

2. neprehodni glagol
razpočiti se, eksplodirati, razleteti se; izbruhniti

to explode with laughter zakrohotati se
to explode with fury pobesneti
exploded zastarel