Franja

seek out prehodni glagol
poiskati (koga); zaslediti, najti
figurativno vzeti na piko, zasledovati s posebnim zanimanjem

seguitare

A) v. tr. (pres. seguito)

1. nadaljevati:
seguitare gli studi nadaljevati študije

2. lovstvo še naprej zasledovati

B) v. intr.

1. nadaljevati:
seguitare a parlare, a piovere še naprej govoriti, deževati

2. knjižno slediti

skirt² [skə:t] prehodni glagol & neprehodni glagol
obrobiti; obiti, obkoliti; teči okoli, iti (along vzdolž)
biti na meji, mejiti (na), ležati na robu
lov sam zasledovati sled, iti svojo pot (o lovskem psu)

tallyho [tǽlihóu]

1. medmet
lov ho! telihou!

2. samostalnik
lov klic lovcev, gonjačev, ko zagledajo lisico; vrsta štirivprežne kočije

3. prehodni glagol & neprehodni glagol
zaklicati "tallyho" lovskim psom, da začno zasledovati lisico

tampinare v. tr. (pres. tampino)

1. vztrajno zasledovati

2. pren. nadlegovati, motiti

trail² [tréil] prehodni glagol
vleči, potegniti za seboj (koga, kaj); utreti, shoditi pot; zasledovati koga, iti po njegovi sledi, biti komu za petami; zavohati, goniti, preganjati (divjad); zavlačevati (pogovor)
figurativno potegniti v blato
neprehodni glagol
vleči se; počasi iti, plaziti se
botanika plaziti se, rasti brez reda; iti za sledjo, zaslediti (divjad); ribariti

trail arms! vojska (puško) na desno rame!
to trail grass poteptati, pogaziti travo
to trail for trout loviti postrvi
her skirt trails on the ground krilo se ji vleče po tleh

гнаться gnati se za čim; zasledovati koga

agua ženski spol voda; dež; figurativno solze; figurativno nekoristna stvar; figurativno sreča

agua acídula, agua agria slatina, kisla voda
agua amarga grenčica
agua bendita blagoslovljena voda
agua boricada borova voda
volverse agua de cerrajas (fig) spodleteti, po vodi iti (nade)
agua (de) Colonia kolonjska voda
agua común voda iz vodnjaka
agua corriente tekoča voda, vodovodna voda
agua cruda trda voda
agua delgada mehka voda
agua dulce sladka (pitna) voda
agua estancada zaježena ali mačvirna voda
agua de fuente studenčnica
agua fuerte jedka voda; jedkanica
agua gaseosa sodavica
agua de leche sirotka
agua de limón limonada
agua lluvia, agua llovediza, agua pluvial deževnica
agua de mar morska voda
agua mineral mineralna voda, slatina
agua muerta močvirna voda
agua nieve snežnica
agua potable pitna voda
agua de río, agua fluvial rečna voda
agua rosada rožna voda
agua de Seltz sodavica
agua viva tekoča voda
como agua na pretek
agua arriba po vodi navzgor, proti vodi; fig nerad, nevoljen; težaven
más claro, agua (fam) jasno ko beli dan
el agua se alza dež ponehuje
bailar el agua delante de alg. vse napraviti, da bi komu ustregli, na vse načine se mu dobrikati
desear come el agua de mayo z velikim hrepenenjem želeti
echar agua en el mar vodo v Savo nositi, brez potrebe (koristi) se truditi
echar (botar) al agua (mor) sploviti ladjo v morje
estar con el agua hasta la boca v veliki nevarnosti biti
estar hecho un agua pošteno (o)znojiti se
estar como el pez en el agua dobro se počutiti (ko riba v vodi)
hacer agua vodo puščati (ladja); fam scati
hacer agua por u/c bahati se z
se le hace (un) agua la boca sline se mu pocede
hará agua deževalo bo
¡hombre al agua! nekdo je padel v morje (s krova ladje)!, na pomoč!
parece que no enturbia el agua videti je, kot da ne zna do pet šteti
parecerse como dos gotas de agua biti si podoben kot jajce jajcu
sin decir agua va nepričakovano, nenadoma
nadie puede decir de esta agua no beberé človek se ne sme nikdar zareči; zarečenega kruha se več pojé kot pečenega
aguas pl vodovje, vodé; mineralna voda; urin; vodni razor (za ladjo); močenje, napajanje; sijaj dragih kamnov
agua jurisdiccionales teritorialne vode
agua termales toplice
techo a dos agua dvojna streha
entre dos aguas neodločen
hacer aguas urinirati, scati
seguir las aguas de algn koga zasledovati

altus 3, adv. -ē (prvotno pt. pf. glag. alere, potem adj.: „vzrejen“, od tod = „odrasel“, „velik“), in to:

I. (če se meri od spodaj navzgor)

1. visok (naspr. humilis, profundus): mons altus L. ali altissimus C., altus tumulus L., arbor a. Lucr., alta nix H. visok ali debel, altae nives Cu., altissimae ripae C., alta terra, turris Cu., stabula alta ferarum V. = visokorasli (visokodebelni) gozd, altus equo V. visoko s konja, medio est altissima (via) caelo O., se ex altissimo muro praecipitavit Ci., alte in terram cadere Varr. fr. ali samo alte cadere Ci. visoko (z višine) dol, se tollere a terra altius Ci., alte extollens pugionem Ci., puer alte cinctus H. visoko opasan; o človeški rasti: altior illis ipsa (dea) est O. je večja; pren.: altum incedere Sen. ph. glavo pokonci nositi, prevzeten biti (prim.: ošabno nos'jo ti pokonci glave Prešeren), altiorem fieri Ci. vzpeti se na prste = bahati se. O mestih = visoko stremeč, kvišku kipeč: Carthago, Roma, Troia V. (prim. Ἴλιος αἰπεινή Hom.), urbes H.; o morju = širok, širen, odprt: aderant aequore in alto ratibus repentibus Poeta vetus ap. Varr. na širnem morju = na odprtem morju, permensus maria alta velivola L. Andr. ap. Macr. Raztezanje se izraža: z acc.: signum septem pedes altum L.; z gen.: singula latera pedum tricenûm, alta quinquagenûm Varr. ap. Plin., cohors... clauditur altā novem pedum maceriā Col.; z abl. mensurae pri komp.: columella tribus cubitis non altior Ci.; s tenus in gen.: aqua ferme genūs tenus (do kolena) alta L.; subst. neutr. pl.: altiora petrae Cu. višji del.

2. pren. visok: sua virtute in altiorem locum pervenit Ci. se je vzpel na višjo stopnjo, praecipitari ex altissimo dignitatis gradu Ci., Carthago altior Italiae ruinis H. povzdignjena, altior ordo Sen. ph., altissima fortuna Cu. najvišja stopnja (vrhunec) sreče, altissimum maiestatis fastigium Val. Max., altissimae civium dignitates Plin. iun.; subst. neutr. pl.: excelsa et alta sperare L. nadejati se imenitnega in visokega mesta, nimis alta cupere S. po nedosežnem hlepeti, altiora petere S. za višjim težiti, altissima cupere T., altiora meditari Suet., amor in altioribus standi Arn. do višjega mesta, alte ascendere Ci., alte spectare Ci. oči visoko povzdigovati = visoko meriti, za visokim težiti, ingenium altissime assurgit Plin. iun.; occ. visok = visokomiseln, vzvišen, vznesen, veličasten: homo alta mente praeditus Ci. z visokomiselnostjo obdarovan, visokomiseln, qui altiore animo sunt Ci., magnus et altus vir, vir altus et excellens Ci., altus, excelsus, humana despiciens Ci., digna prorsus cogitatio animo tuo, sed altior nostro Cu., altissimum planeque poëticum ingenium Plin. iun., nihil altum, nihil magnificum ac divinum suscipere possunt qui... Ci., neque humilem et abiectam orationem nec nimis altam et exaggeratam probat Ci., alta in senatu sententia Val. Max. pomenljiva, tehtna, artes altiores, altiores disciplinae, altissima eruditio ac prudentia Q., altior prudentia, altissima moderatio Val. Max., altiores litterae Sen. ph., ille dies virtutem Catonis altissime illuminavit Vell. zelo veličastno; pesn.: alto vultu dona reicere H. s ponosnim obrazom = s ponosno prevzetnostjo; kot epiteton bogov, imenitnih oseb in poosebljenih bitij prevzvišen, veličasten: Apollo, Iuppiter V., Caesar H., Roma O.; po rojstvu visok, visokoroden, visokega rodu: Sarpedon V., Aeneas H., inter altissimas condiciones generum eligere Plin. iun. izmed najvišjih krogov; o glasu zvočen, zveneč: altiore voce Cat., altissimus sonus Q.

3. kot subst. neutr. višina, vrh: aedificia in altum edita T., in altum editae arces Sen. ph., quae nervo tormentisve in altum exprimuntur Sen. ph., arcu alta petens V. na vrh mereč, Troes alta tenent V. vrh (zidovja); pren.: ordo (senatorius) quasi... editus in altum Ci., quidquid in altum fortuna tulit, ruitura levat Sen. tr.; occ.
a) nebeška višava, nebo: ex alto... praepes laeva volavit avis Enn. ap. Ci., altum petiere nidis relictis V., Maiā genitum demittit ab alto V., glomerant tempestatem imbribus atris collectae ex alto nubes V., Iuppiter ex alto periuria ridet amantum O., vapor ex alto cadit rursumque in altum redit Plin., surgentia in altum cacumina oleae Q.
b) (visoko =) široko (odprto) morje (= mare ali aequor altum), morje: in alto iactari Ci., in portum ex alto invehi Ci., vela in altum dare L., Auct. b. Afr., V., (naves) in altum provectae C., naves... nisi in alto constitui non poterant C., multum ille et terris iactatus et alto V. po kopnem in po morju, altum tenere V., eminet... in altum lingua, in qua sita est (Cassandrea) L.; pren.: ipsa sibi imbecillitas indulget in altumque provehitur imprudens nec reperit locum consistendi Ci., ego in alto vitiorum omnium sum Sen. ph. zibljem se na morju vseh napak.

II. (če se meri od zgoraj navzdol)

1. globok (naspr. summus): gurges, portus, flumina V., ponti maria alta V. globoko morsko valovje, altior aqua C., flumen latissimum atque altissimum C., altissima flumina C., Cu., altus limus Cu., alta fundamenta theatri V., altae stirpes stultitiae, altissimae radices Ci., pectus altum, vulnus altum V., caput abdidit alte V., alte vulnus adactum V., ferrum haud alte in corpus descendisse L., non alte percusso corde sagittā O., nunquam tam alte penetrasse telum... cognoverant Cu., sulcus altius impressus Ci., alte finditur cuneis in solidum via V., repetiti (tracti Sen. ph.) altius gemitus Sen. rh. Raztezanje z acc.: fundamenta bona facito alta pedes V Ca., quinquaginta cubita altum mare Plin., minimum alte pedem Col.; z abl. mensurae pri komp.: lacus XL cubitis altior Plin. iun.

2. pren. globok = trd(en): somnus altus H., L., Cu. ali altior Cu. ali altissimus Sen. ph., quies V., sopor Cu., otium Plin. iun., silentium Sen. ph., silentia alta V., altissimum silentium Q., Amm., tranquillitas altissima Plin. iun., a. oblivio Sen. ph., nox Sen. ph. et tr., Ap. trda, črna, alte conquiesse Afr. fr.; occ. globok =
a) ki je notri (v globini), ki tiči globoko notri v..., ki tiči globoko, notranji: manet alta mente repostum iudicium V. globoko v srcu (κατα φρένα βαϑεῖαν Hom.), premit altum corde dolorem V. globoko v srce, altus gemitus V. globok, ki prihaja iz globoke notranjosti, altiores gemitus Sen. rh., altius malum Cu., altus pudor Plin. iun., timor a. Petr., altior pavor T., altior sollicitudo, altior animi motus Q., penitus atque alte... sententiam legis introspicere Gell., quod verbum altius in eius pectus descendit S., verbum transferre altius Ci. presmelo, altius animis maerere T., haec odia altissime sedent Ps.-Q.
b) tajen, skrit: sin altior istis sub precibus venia ulla latet V., alta dissimulatione premere consilium Cu., altiore concepta consilio Cu., altiorem iracundiam alicuius vereri T.

3. kot subst. neutr. glob(oč)ina, notranjost, dno: ex alto emergere Ci., alto se immergere, in altum praecipitare Cu., alta pelagi V. morske globočine, tranquilla per alta V. mirne globočine, soluta rate in altum (sc. Rhodani) rapi L., in altum concedere Lucr. v notranjost hiše, noter v hišo; pren.: ingentem molem irarum ex alto animi ciere L., attractus ab alto spiritus V. iz globine prsi, ex alto dissimulare O. globoko, innatans verborum facilitas in altum reducetur Ci. površnost... se bo poglobila, non ex alto venire nequitiam, sed summo, quod aiunt, animo inhaerere Sen. ph.

III. (če se meri v daljavo)

1. ki sega (se razteza) globoko (daleč) noter ali nazaj, daljen: portu se condidit alto V. daleč je prodrl, ex alto luco V. daleč iz loga, longe et alte petitum proëmium Ci. ali oratio alte repetita Ci., altius ordiri ac repetere memoriam Ci. ki sega bolj nazaj, bolj od kraja, bellum altius expedire T. obširneje (natančneje) popis(ov)ati, rem altius perspicere Ci. globlje premišljati, altius persequi aliquid Plin. dalje zasledovati.

2. pren. (časovno) oddaljen, (pra)star: Claudia genus Clauso referebat ab alto O., alto a sanguine Teucri V., alta vetustas Sil. starodavni čas, starodavnost, altior memoria Ci. starejši časi, altius omnem expediam prima repetens ab origine famam V. posegajoč bolj nazaj (t.j. v davne čase).

3. subst. altum -ī, n dalja, daljina: quid causas petis ex alto? V. od daleč, tako tudi: aliquid ex alto appetere Acc. fr. ali repetere Ci.

andar* iti, hoditi; jahati, peljati se; jadrati; krožiti (govorica); teči, poteči, miniti; prehoditi, preteči, prevoziti, prejezditi; preleteti; počutiti se, biti

andar cinco leguas prehoditi (prevoziti) pet milj
andar tierras potovati po svetu
a más andar, a todo andar kar najhitreje
andar tras alg. iti za kom, zasledovati
andando el tiempo sčasom
a más andar kvečjemu, največ; hitro
¡anda! neverjetno! lepa reč!
¡anda a paseo! pojdi k vragu!
¡anda en buena hora! zdravstvuj!
¡andando! (hitro) naprej!
andar bien dobro se počutiti, dobro iti (posli)
andar bien de salud, andar bueno zdrav biti
andar por las nubes strašno drag biti
andan rumores govori se, šušlja se
andar escribiendo (buscando) ravno pri pisanju (iskanju) biti
andar a la briba vdati se brezdelju
andar a la que salta tjavdan živeti
andar a derechas pravično ravnati
andar a golpes, andar a palos tepsti se, pretepati se
andar a salto de mata zbežati, popihati jo
andar a tiros obstreljevati se
andar a una soglašati
andar con cuidado previden (oprezen) biti
andar sin recelo biti brez skrbi
andar en pretensiones biti zahteven
andar en dimes y diretes prepirati se
andar en pleitos v pravdo se spustiti
andarse iti
andarse en los ojos oči si meti
andarse con bromas šaliti se, šale (burke) zbijati
todo se andará vse bo še dobro
ande yo caliente y ríase la gente čez lastno komodnost ga ni

axe¹, ax [æks] samostalnik
sekira
figurativno obglavljenje

to have an axe to grind zasledovati zasebne cilje, imeti nekaj za bregom
to put (ali fit) the axe in the helve rešiti uganko, doseči cilj
to apply the axe znižati proračun
to get the axe biti odpuščen, zgubiti službo
to hang up the axe na klin obesiti
to set (ali lay) the axe to the root of lotiti se zatiranja česa

Blick, der, (-s, -e) pogled, figurativ oko; auf den ersten Blick na prvi pogled; auf den zweiten Blick šele pri natančnejšem ogledu; einen Blick werfen auf pogledati; einen Blick riskieren skrivaj/kradoma pogledati; den Blick schärfen izostriti oko; keinen Blick schenken/keines Blickes würdigen ne privoščiti pogleda; mit den Blicken verfolgen zasledovati z očmi; mit den Blicken durchbohren prebadati z očmi

but [bü, büt] masculin cilj, namen, smoter; zadetek, gól (pri nogometu)

but éducatif vzgojni cilj
au but! gol!
coup masculin au but zadetek, gól
gardien de but vratar (pri nogometu)
dans le but de z namenom da, da bi
de but en blanc naravnost, brez ovinkov; nenadoma, brezobzirno
arriver au but dospeti, priti do cilja
atteindre, toucher le but zadeti, doseči cilj
avoir pour but nameravati
dépasser le but prekoračiti pametno ali zaželeno mero, preseči svoj cilj
envoyer le ballon dans le but poslati, suniti žogo v mrežo
en être à un but partout biti pri rezultatu 1 : 1
frapper au but zadeti, doseči cilj; figuré vedeti pri čem smo, pogoditi, pogruntati
gagner par trois buts à un dobiti tekmo, zmagati s 3 : 1
à la mi-temps, le score était de deux buts à un v polčasu je bil rezultat dve proti ena
manquer le but zgrešiti cilj, streljati mimo (vrat)
marquer, rentrer, réussir un but zabeležiti, zabiti gol
poursuivre un but zasledovati cilj, skušati uresničiti svoj namen
toucher au but bližati se cilju, koncu
viser au but meriti na cilj, ciljati

caccia¹ f (pl. -ce)

1. lov:
caccia al cinghiale lov na merjasca
ha la passione della caccia strasten lovec je
caccia grossa visoki lov
apertura della caccia odprtje lova
riserva di caccia lovišče
battuta di caccia pogon

2. lov (podvodni ipd.):
caccia subacquea podvodni ribolov

3. ulov (ulovljeno, uplenjeno)

4. lov, gonja, zasledovanje:
caccia all'uomo zasledovanje zločincev, ubežnikov
dare la caccia a qcn. zasledovati koga

5. ekst.
caccia alle streghe pren. lov na čarovnice

6. pren. lov:
andare a caccia di onori, di guadagni gnati se za častmi, za zaslužkom

caza ženski spol lov; (lovski) plen; divjačina; lovišče; gonja, zasledovanje; beg

caza mayor (menor) lov na veliko (malo) divjad
caza de montería lov na visoko divjad
aves de caza lovske ptice
caza (muerta) lovsko tihožitje (slika)
avión de caza lovsko letalo
perro de caza lovski pes
andar a caza iti na lov; potegovati se za, stremeti
dar caza (a) goniti, poditi, zasledovati
dar caza a un empleo biti na lovu za službo
espantar la caza zaradi prevelike naglice svoj cilj zgrešiti
estar de caza biti na lovu
ir (salir) de caza na lov iti
levantar (alborotar) la caza zajca spoditi (splašiti)
se le vino a las manos la caza sreča mu je padla v naročje

chase¹ [čeis] samostalnik
lov, zasledovanje, preganjanje; lovišče, revir; lovski plen; preganjana ladja

to be (ali have) in chase, to give chase zasledovati koga, gnati se za kom
a wild-goose chase jalovo početje
steeple chase dirka z zaprekami

chasse [šas] féminin lov; doba lova; lovski revir, lovišče; lovci; lovski plen; militaire lovsko letalstvo, jata lovskih letal, lovsko letalo; zasledovanje, gonja, hajka

chasse à la grande bête, grande chasse veliki lov (na visoko divjad)
chasse au canard sauvage lov na divje race
chasse à l'homme pogon za človekom (da bi ga aretirali ali ubili)
chasse à courre, chasse à bruit, chasse noble (lovski) pogon
chasse d'eau priprava za hitro splaknitev z vodo
chasse sans autorisation divji lov
chasse du loup, du (ali au) lièvre lov na volka, na zajca
chasse sous-marine podmorski lov
chasse à tir zalazni lov
chasse en se postant lovska preža, zaseda
avion masculin de chasse lovsko letalo
cor masculin, couteau masculin, chien masculin de chasse lovski rog, nož, pes
fusil masculin de chasse lovska puška
permis masculin de chasse lovski list, lovska dovolilnica
tableau masculin de chasse lovski plen
actionner la chasse d'eau, la chasse de cabinets spustiti splakovalno vodo (v stranišču)
donner, faire la chasse à quelqu'un loviti, goniti, zasledovati koga
faire la chasse au mari (humour) moža loviti, skušati dobiti moža
se mettre en chasse iti na lov, figuré vneto iskati
partir en chasse iti na lov
prendre quelqu'un, une voiture en chasse pognati se v lov za kom, za avtom
recevoir la chasse (marine) biti zasledovan

cílj aim, end; object, vojska objective; scope; view; purpose; goal, mark; (tarča) target, butt, mark; (dirkalni, šport) winning post; (življenjski, željá) goal; (potovanja) destination; (stremljenje) aspiration

brez cílja aimless, purposeless, without aim or end
za ta cílj to this end
mimo cílja beside (ali wide of) the mark
doseči svoj cílj to attain (ali to secure) one's end, to achieve one's purpose, to attain one's objectives, to gain one's end(s), to reach one's goal, ZDA to get there; to carry one's point
imeti za cílj to aim at
ima visok cílj he is aiming high
doseči cílj svojih želja to attain the object of one's desires
iti za svojim cíljem, zasledovati svoj cílj to pursue one's end (ali one's aim)
iti, priti skozi cílj šport to breast the tape
postaviti cílj to set an aim
postaviti si za cílj to aim at
vzeti si za cílj to make it one's business (to)
zadeti cílj to hit the mark
zasledovati preveč cíljev to have too many irons in the fire
pogoditi cílj to pinpoint
zgrešiti cílj to miss the mark
vojaški cílji so bili bombardirani military targets (ali objectives) have been (letalsko) bombed, (artilerijsko) shelled
priti na cílj svojega potovanja to reach the end (ali the destination) of one's journey, to reach one's journey's end

cílj fin m ; (namen) fin m , fines m pl ; (šp) meta f ; objeto m , propósito m ; voj (taktični) objetivo m

določiti cilj fijar el objetivo
doseči (svoj) cilj alcanzar el fin propuesto, lograr su objeto (ali su propósito), conseguir su fin
imeti za cilj tener por fin (ali por objeto)
imeti visoke cilje tener grandes aspiraciones, fam picar muy alto
zadati si cilj proponerse un fin
priti na cilj (šp) Ilegar a la meta
zadeti cilj (tarčo) dar en el blanco, hacer blanco
zasledovati cilj perseguir un fin
zgrešiti cilj errar (ali no dar en) el blanco

conspirar zarotiti se

conspirar a un fin zasledovati cilj