Franja

odòbriti òdobrīm (rus.)
1. odobriti: molba mu je odobrena; odobriti kome odsustvo, molbu
2. potrditi: odbor je plan odobrio; komisija je kolaudaciju odobrila s pohvalom
3. sprejeti: izvršno vijeće, savezno izvršno veće odobrilo je uvoz repromaterijala
4. zapisati v dobro: odobrili smo na vašem tekućem računu sto hiljada dinara; odobrio sam vas na računu

per-scrībō -ere -scrīpsī -scrīptum (per in scrībere)

1. natančno zapis(ov)ati, skrbno zaznamovati: Q., versu aliquid O., puris versum p. verbis H., res populi Romani a primordiis urbis L., rationes sunt perscriptae scite Ci., in epistulā, in qua omnia perscripta erunt N.; occ.
a) uradno zapis(ov)ati, v zapisnik da(ja)ti, v zapisnik vnesti (vnašati), v zapisnik vzeti (jemati), v zapisnik (na)pisati, zabeležiti: interrogata, responsa, iudicum dicta Ci., in his tabulis senatūs consultum perscripserant Ci., de aliquo C.
b) vpis(ov)ati, (v)knjižiti (vknjiževati): fabrum nomen, usuras, pecunias Ci.

2. obširno (o)pisati, pis(me)no sporočiti (sporočati) komu, natančno obvestiti (obveščati) koga: rem gestam in Eburonibus C., haec Romam ad suos perscribebant C., alicui alicuius orationem Ci., de suis rebus ad Lollium Ci.; z ACI: perscribit in litteris hostes ab se discessisse C.

3. denar nakaz(ov)ati komu, z nakazilom plač(ev)ati: Suet., argentum illis, quibus debes Ter., illam pecuniam in aedem sacram reficiendam Ci., HS CC praesentia (v gotovini) solvimus, reliqua perscribimus Ci., si quid emptum foret … a quaestore perscribebatur L. se je po nakazilih izplačevalo kvestorju.

4. popolnoma (v celoti) (ne s številkami ali kraticami) izpis(ov)ati: notata non perscripta erat summa Suet., verbo non perscripto Tiro ap. Gell.

5. črke prečrta(va)ti, zaznamovati s prečrtano črto (= gr. διαγράφειν): Prisc.

predbìlježiti se -īm se (ijek.) zapisati se, zaznamovati se, priglasiti se: predbilježiti se za brigadu

protocol² [próutəkɔl]

1. neprehodni glagol
pisati zapisnik, uradno zapisati

2. prehodni glagol
protokolirati, dati na zapisnik

protocollare¹ v. tr. (pres. protocōllo) admin. protokolirati, uradno zapisati, vpisati v register

put down

1. prehodni glagol
položiti, postaviti dol (npr. orožje); odložiti, pripeljati koga do kam; ukletiti, spraviti v klet; odstraniti koga (v službi), ponižati, odvzeti (komu oblast); zapreti komu usta, zavezati jezik; zadušiti, zatreti (upor); prenehati (z nepravilnostmi)
narečno ubiti (žival)
britanska angleščina odreči se čemu; napisati
ekonomija (to) napisati, dati na račun koga, vknjižiti (to put s.th. down to s.o.'s account)
ekonomija znižati (cene), zmanjšati (stroške); vpisati, zapisati koga (for za; put me down for £ 5)
pripisati komu kaj (I put it down to his inexperience to pripisujem njegovi neizkušenosti)
smatrati, meniti (as, for; I put him down as a fool menim, da je bedak)

2. neprehodni glagol
aeronavtika spustiti se

to put one's foot down odločno nastopiti proti čemu

ràspraviti -īm
I.
1. urediti, poravnati: raspraviti kosu, račune; sud je je raspravio raspru
2. razmotati: raspraviti uzicu u koju se je zapleo mlad ker
3. zapisati v razpravi: o tom sam raspravio na drugom mjestu
4. razpraviti: raspraviti konja
5. pretresti: raspraviti neko pitanje
6. obravnavati: stvar će se raspraviti na sudu
II. raspraviti se urediti se, poravnati se

sopraddotare v. tr. (pres. sopraddōto) pravo oskrbeti vdovščino; zapisati vdovščino

spartire v. tr. (pres. spartisco)

1. deliti, razdeliti:
spartire un guadagno razdeliti dobiček
non aver nulla da spartire con nessuno pren. ne imeti nobenih zvez z nikomer

2. ločiti, ločevati

3. glasba zapisati notne parte

sub-notō -āre -āvī -ātum (sub in notāre)

1. spodaj zaznamovati, spodaj zapis(ov)ati, spodaj pristaviti (pristavljati), spodaj dostaviti (dostavljati), spodaj doda(ja)ti, spodaj pripomniti (pripominjati): in inferiore linea sub utraque particulares subnotentur Ps.-Ap., hoc subnotat Sen. ph.; occ. podpisati (podpisovati): libellos Plin. iun., nomina Suet.

2. (skrivaj) opaziti (opažati): non sobria verba subnotasti Mart., cum vultu digitoque (sc. me) subnotasset Mart. ko me je bil opazil in s prstom pokazal name.

sub-sīgnō -āre -āvī -ātum (sub in sīgnāre)

1. spodaj zaznamovati, spodaj pristaviti (pristavljati), spodaj dostaviti (dostavljati), spodaj doda(ja)ti: notas, Ciceronis sententiam Plin.

2.
a) zaznamovati, v knjigo zapisati (zapisovati) ali da(ja)ti zapisati, (za)beležiti (zabeleževati): praedia apud aerarium Ci.
b) pravzaprav „podpečatiti“, od tod s podpisano in podpečateno listino, torej listinsko kaj zastaviti (zastavljati): res pro cautela litis Cod. I., facultates eorum, quae subsignatae sunt fisco Dig.; metaf. (za)jamčiti (zajamčevati), zagotoviti (zagotavljati), porokovati, biti porok: apud te fidem pro moribus Romani mei Plin. iun., id iam nunc apud te subsigno Plin. iun.

suprā-scrībō -ere (suprā in scrībere) zgoraj napisati, zgoraj zapisati, zgoraj navesti, zgoraj omeniti: quibus ex causis, ut suprascripsi (v novejših izdajah pisano narazen supra scripsi) dubito, an idem nunc tibi quod tunc mihi suadeam Plin. iun.

surcharger [süršarže] verbe transitif preobremeniti, preobtežiti; obremeniti z novimi davki; prekoračiti; zapisati nad, natiskati nad

surcharger sa mémoire preobremenjevati si spomin
nos baqages surcharqent la voiture naša prtljaga je pretežka za avto
être surchargé d'impôts, de travail, de soucis biti preohremenjen z davki, z delom, s skrbmi
se surcharger de besogne (figuré) preobremeniti se z delom, naložiti si preveč dela

versi-ficō -āre -āvī -ātum (versus -ūs in facere)

1. intr. verzificírati, tvoriti verze (stihe), zlagati verze (stihe), pesniti, pesnikovati: nam et versificandi genus est unam legem omnibus sermonibus dare Q.

2. trans. spraviti (spravljati) v verze (stihe), zložiti (zlagati) v verze (stihe), v verzih zapisati (zapisovati): Sibyllae fatiloquia Ap.

заприходовать zapisati kot dohodek

actif [aktif] masculin, commerce aktiva, (čisto) premoženje; grammaire tvornik, aktiv

actif social društveno premoženje
avoir à son actif imeti v dobrem
porter à l'actif de quelqu'un komu v dobro zapisati

antedata ženski spol nazaj pomaknjen (prezgodnji) datum

poner antedata zapisati starejši datum, antidatirati

avoir² [avwar] masculin imetje, premoženje

doit et avoir pasiva in aktiva
avoir total celotno imetje; aktiva
avoir social družbeno, društveno premoženje
établir un compte par doit et avoir napraviti bilanco
porter une somme à l'avoir de quelqu'un komu vsoto zapisati v dobro

bianco

A) agg. (m pl. -chi)

1. bel:
pane bianco bel kruh
razza bianca bela rasa
diventare bianco per la paura prebledeti od strahu
mosca bianca pren. bela vrana
notte bianca bela noč pren. neprespana noč
carbone bianco beli premog
arma bianca hladno orožje

2. bel, čist (tudi pren.):
il camice bianco bela halja

3. osivel, siv:
fare i capelli bianchi in un lavoro veliko let posvetiti nekemu delu
far venire i capelli bianchi a qcn. pren. komu delati sive lase

4. pren.
dare carta bianca polit. dati komu neomejena pooblastila, proste roke
libro bianco polit. bela knjiga
omicidio bianco smrt pri delu (zaradi slabe varnosti)
voce bianca otroški glas

5. zimski, snežni, beli:
sport bianco beli šport, šport na snegu
settimana bianca smučarski teden

6. bel, reakcionaren:
terrore bianco beli teror

B) m

1. belina:
il bianco delle nevi snežna belina
non distinguere bianco da nero pren. ne razumeti nič
far vedere nero per bianco pren. kaj natvesti
di punto in bianco nenadoma, znenada

2.
il bianco dell'occhio pog. beločnica
il bianco dell'uovo beljak

3. belilo; belež:
bianco di zinco cinkovo belilo
dare il bianco, dare una mano di bianco pobeliti

4. belo (oblačilo):
vestire di bianco obleči se v belo

5. perilo:
cucitrice di bianco šivilja za perilo

6. belo, prazen bel list:
mettere nero su bianco zapisati črno na belo

7.
bianco e nero črno-belo:
fotografia, cinema in bianco e nero črnobela fotografija, črnobeli film

8. šah beli:
il bianco muove e matta in tre mosse beli matira v treh potezah

9. belec:
discriminazione fra bianchi e negri diskriminacija med belci in črnci
la tratta delle bianche trgovina z belim blagom

10. hist., polit. beli, protirevolucionar, belogardist

11. belo vino

12. ekon.
in bianco bianko, neizpolnjen
firmare in bianco pren. podpisati podpisati bianko
cambiale, assegno in bianco bianko menica, bianko ček

13. pren.
in bianco neizpolnjen:
matrimonio in bianco nekonzumirani zakon
andare in bianco zavoziti kaj, ne uspeti v čem

brême load; burden; (tovor) cargo, freight; charge; (teža) weight, charge; (trud) trouble; figurativno encumbrance

davčna brêmena taxespl
javna brêmena public charges
v brême (koga, komu) against someone's account, to someone's debit
natovorjen, obložen z brêmenom saddled with a burden
olajšati brême to ease the burden
biti komu v brême to be a burden to someone, to be a drag on someone
stroški gredo v moje brême the expenses are to be charged to my account
padel je občini v brême he became a charge on the parish
zapisati znesek komu v brême to debit someone's account (with)