Franja

notni zvezek stalna zveza
(knjiga za zapis not) ▸ hangjegyfüzet, kottafüzet

pistă -e f

1. (vzletna) steza

2. proga, dirkališče, pista

3. sled
□ pistă sonoră filmski tonski zapis

piste [pist] féminin (živalska) sled; steza; tekmovalna steza za avtomobilske in podobne dirke, dirkališče; sankališče, smučišče, smučina; aéronautique vzletišče, vzletna steza, pista; krožni prostor v cirkusu; filmski tonski trak

piste d'atterrissage (aéronautique) pristajalna steza, pista
piste cavalière jezdna pot
piste cendrée, couverte proga, steza iz ugaskov, pokrita steza
piste cyclable kolesarska pot, steza
piste cycliste kolesarsko dirkališče
piste de décollage, de départ, d'envol startna, vzletna steza (pista)
piste de luge, de patinage sankališče, drsalna steza
piste d'obstacle steza, proga z ovirami
piste sonore tonski zapis (na filmskem traku)
la police est sur sa piste policija mu je na sledu
brouiller les pistes zmešati sledi, zabrisati svoje sledove
perdre la piste izgubiti sled

ripresa f

1. obnovitev, obnavljanje; ponovni začetek:
la ripresa delle ostilità obnovitev sovražnosti
a più riprese večkrat, vnovič

2. gled. repriza

3. avto pospešek

4. foto posnetek; film snemanje, posnetek:
ripresa sonora tonski posnetek, zapis

5. lit. refren (balada); zadnja rima ( stanca)

6. glasba ponovitev, repriza

7. šport polčas; runda (boks)

8. obl. (pince) naborek

9. ekon.
ripresa economica gospodarsko oživljanje, gospodarska poživitev

Satz, der, (-es, Sätze)

1. sprachlich: stavek (eingeschobener vrinjeni, abhängiger odvisni); (Lehrsatz) izrek, načelo, Satz des Euklid Evklidovo načelo; Satz des Pythagoras Pitagorov izrek; Satz von načelo, princip; Satz vom ausgeschlossenen Dritten načelo izključitve tretjega; Satz von der doppelten Verneinung načelo dvojne negacije; Satz von der Identität načelo identitete; Satz vom zureichenden Grund načelo zadostnega razloga; Satz vom verbotenen/ausgeschlossenen Widerspruch načelo izključitve protislovja; (Äußerung) trditev; (These) teza; (Rechtssatz) norma; elektronische Datenverarbeitung zapis; Musik , Typographie stavek; in Satz sein biti v stavljenju; in Satz geben dati postaviti

2. (Bodensatz) usedlina

3. komplet; Technik skupina, skupek; garnitura; Metallurgie vložek; Elektrizität sestav

4. (Vergütungssatz) tarifa

5. Sport niz, set

6. (Sprung) skok; einen Satz machen skočiti, poskočiti

schriftlich pisni, pismen; schriftlich niederlegen zapisovati; sich etwas schriftlich geben lassen zahtevati potrdilo/zapis; schriftliches Verfahren Recht pisni postopek

Seitenschrift: Tonaufzeichnung: in Seitenschrift bočni (tonski zapis)

Sīda -ae, f (Σίδη) Sída

1. mesto v Pamfiliji z dobrim pristaniščem, kolonija Eolcev (Ajolcev) iz Kum, kraj, kjer so zelo častili Minervo (zdaj Eski Antalya ali Selimiye): Ci. ep., L., Mel. — Soobl. Sīdē -ēs, f: Plin. (v nekaterih starejših izdajah najdemo zapis Sade). Od tod preb. Sīdētae -ārum, m (Σιδῆται) Sidéti, Sidájci: L.

2. jezero v Indiji: Plin.

spomin¹ moški spol (-a …) sposobnost pomnjenja: das Gedächtnis, die Gedächtniskraft
dober/slab spomin ein gutes/ schlechtes Gedächtnis
dolgoročni/kratkoročni spomin Langzeitgedächtnis/Kurzzeitgedächtnis
krajevni spomin/spomin za kraje Ortsgedächtnis
spomin za imena Namengedächtnis
spomin za ljudi/osebe Personengedächtnis
spomin za stvari/stvarni spomin Sachgedächtnis
spomin za številke Zahlengedächtnis
… spomina Gedächtnis-, Erinnerungs-
(izguba der Gedächtnisverlust, Erinnerungsverlust, osvežitev die Gedächtnisauffrischung, prevara die Erinnerungstäuschung, die Erinnerungsfälschung, šibkost medicina die Gedächtnisschwäche)
slabega spomina gedächtnisschwach
žalostnega spomina erinnerungsschwer, traurig
spomin vara das Gedächtnis täuscht
brez spomina erinnerungslos
uiti iz spomina komu (jemandem) entfallen
po spominu aus dem Gedächtnis
zapis po spominu das Gedächtnisprotokoll
priklicati v spomin in Erinnerung rufen, ins Gedächtnis rufen
urezati se v spomin sich ins Gedächtnis graben
vtisniti se v spomin sich einprägen, sich ins Gedächtnis prägen
imeti še dobro/sveže v spominu (etwas) frisch im Kopf haben
imeti v spominu gegenwärtig haben
ohraniti v spominu im Gedächtnis behalten
ostati v spominu [haftenbleiben] haften bleiben
opora za spomin die Merkhilfe

stenográfski (-a -o) adj. stenografico:
stenografski zapis, znak stenogramma

suffes -etis, m, napačen zapis nam. sūfes.

suī, gen. sg. in pl. refleksivnega zaimka za 3. osebo (pravzaprav gen. sg. posesivnega zaimka suus), dat. sibō, acc. sē, v okrepljeni podvojeni obl. sēsē, abl. sē (indoev. kor. *seu̯o-, * su̯o-, * su̯e-, tudi *so-, *se- lasten, svoj; prim. skr. sváṣ = got. swēs = stvnem. swās lasten, svoj, skr. svayám sam, lat. suus [iz *sovos], osk. suveís = lat. sui [gen.], súvad = lat. sua, sífeí = umbr. seso = lat. sibi, gr. οὗ, οἷ, ἕ [iz *σƑοῦ, *σƑοῖ, *σƑέ] = sui, sibi, se, ἑός in ὅς [iz *σεƑός, *σƑός], kretsko Ƒός] = suus, sl. sebe, sebi, (s) seboj, sl. svoj, lit. sãvo = sui, got. sik = stvnem. sih = nem. sich, got. sis [gen. seins] = stvnem. sīn = nem. sein svoj) gen. sebe, se, do sebe, dat. sebi, si, acc. sebe, se, v okrepljeni podvojeni obl. sebe (samega), abl. (s) seboj

1. kot direktni refleksiv
a) nanašajoč se na subj. istega stavka: est amans sui virtus Ci., multi principes civitatis Romā non tam sui conservandi … causā profugerunt Ci., Ubii … purgandi sui causā ad eum legatos mittunt C., quibus bona spes sui T., (sc. optimates) hoc sibi nomen arrogaverunt Ci., domicilium sibi Magnesiae constituit N., ipse enim se quisque diligit Ci., praecipites fugae sese mandabant C., Curtius Rufus videtur mihi ex se natus T., quae secum e naufragio possit ecferre Ci. Subj., na katerega se nanaša refleksiv, ni vedno samo slovnični, ampak je lahko tudi le logični: sapientia semper eo contenta est, quod adest, neque eam sui paenitet Ci. Pogosto dat. sibi α) kot dat. ethicus (ki ga ne slovenimo vedno): quid sibi vult pater? Ter., quidnam sibi repentinus clamor vellet L., non hoc ista sibi tempus spectacula poscit V. β) v zvezi s svojilnim zaimkom suus krepi svojilni pomen: Vitr. idr., suo sibi servit patri Pl. svojemu lastnemu očetu, suo sibi hunc gladio iugulo Ter., singula suo sibi iure eluito Col., in suo sibi pervoluta sanguine Ap.; toda: factus consul est bis, primum ante tempus, iterum sibi (dat. commodi) suo tempore, rei publicae paene sero Ci. (De amicitia 11). V okrajšanih stavkih se direktni refleksiv sui, sibi itd. sloveni z njega (ga), njemu (mu) itd.: ibi (sc. Pausanias) consilia cum patriae tum sibi inimica capiebat N., praefectum equitatus … incautius in se ruentem hastā transfixit Cu., equo quadam acie sub feminibus amisso alteroque inscenso, cuius rector circa se dimicans occubuerat Suet.
b) v konstrukciji ACI z ozirom na slovnični ali le logični subj. ali subjektov acc.: mittunt ad eum legatos seseque imperata facturos pollicentur C., nostro consilio sese conservatos putant Ci., at illa quanti sunt animum … secum esse secumque ut dicitur, vivere! Ci., quis est tam stultus … cui sit exploratum (= qui sciat) se ad vesperum esse victurum? Ci.

2. v notranje odvisnih stavkih kot indirektni refleksiv, nanašajoč se na subj. nadrednega stavka; slovenimo ga z osebnim zaimkom za 3. osebo njega (ga), njemu (mu) itd.: hunc sibi ex animo scrupulum, qui se dies noctesque stimulat ac pungit, ut evellatis, postulat Ci., legati … deos rogaverunt … ut Romanos … ea sui misericordia caperet, quae se … quondam populi Romani cepisset L., nuntium ad eum mittit, nisi subsidium sibi submittatur, se diutius sustinere non posse C., his (sc. Caesar) mandavit, ut, quae diceret Ariovistus, cognoscerent et ad se referrent C., Ariovistus respondit: … Magnam Caesarem iniuriam facere, qui suo adventu vectigalia sibi (= Ariovisto) deteriora faceret C., domino navis, quis sit, aperit, multa pollicens, si se conservasset N. V takih stavkih lahko včasih najdemo dva indirektna refleksiva, ki se nanašata na dve različni osebi: Ariovistus respondit: … Quod sibi (= Ariovisto) Caesar denuntiaret se (= Caesarem) Haeduorum iniurias non neglecturum, neminem secum (= cum Ariovisto) sine sua pernicie contendisse C., legatos in Bythiniam miserunt … qui ab rege peterent, ne inimicissimum suum secum haberet sibique dederet N. Subjekt, na katerega se nanaša indirektni refleksiv, je lahko tudi samo logični: A Caesare valde liberaliter invitor (= Caesar valde liberaliter me invitat), ut sibi sim legatus Ci. ep., adulescentulus, cum epistulam ab eo (sc. Pausaniā) … accepisset eique in suspicionem venisset (= isque suspicaretur) aliquid in ea de se (= adulescentulo) esse scriptum … vincla epistulae laxavit N.

3. refl. sibi, se se včasih uporablja nam. ei, eum, eo ali ipsi, ipsum, ipso: iube transire (sc. mulierem) huc quantum possit, se ut videant domi familiarīs Pl., Dexo hic … non quae privatim sibi eripuisti, sed unicum miser abs te filium … flagitat Ci., Metellus … in iis urbibus, quae ad se defecerant … praesidia inponit S., unus ille vir, ipse consul, rem publicam sustinuit, quam exercitus odio consulis, quantum in se fuit, prodebat L., Caesar duabus de causis Rhenum transire constituit. Quarum una erat, quod auxilia contra se Treveris miserant, altera, ne … C., omnibus, qui contra se arma tulerant, ignovit Vell.

4. inter se kot pron. reciprocum med seboj, eden drugega (drugemu itd.): Pl., Ter., Varr., V., Cels., Col., Plin., Suet. idr., neque solum colent (sc. amici) inter se ac diligent, sed etiam verebuntur Ci., haec inter se quam repugnent ali inter se vehementer repugnantia Ci., neque inter se contingant trabes C., dextras iungere ac complecti inter se L., obtrectarunt inter se (sc. Aristides et Themistocles) N., cum inter se timerent N.

5. ad se(se), apud se (le v pogovornem jeziku) = v svojo hišo, v svoji hiši, na svoj dom, na svojem domu: intro nos vocat ad sese, tenet intus apud se Luc. ap. Char., ut veniam ad se rogat (sc. Caesar) Ci. ep., qui a me petierit, ut secum et apud se essem cotidie Ci. ep.; pren. esse apud sese biti pri sebi, zavesten (zaveden) biti, biti pri zavesti, zavedati se: Ter. — Pron. okrepljen
a) z -met: ne ignorando regem semet ipse aperiret L., nisi inter semet ipsi seditionibus saeviant L., artes, quas docent quivis … semet prognatos H. svoje lastne otroke, semet ipsum (ipso, ipsos, ipsas) Vulg., sibimet, sibimet ipsi Vulg.
b) s -pse, ipse: sēpse (gl. to besedo).

Opomba: Star. zapis dat. sibe po: Q.

Terentum -ī, n (Fest., P. F.) ali Tarentum -ī, n (Serv.), tudi Terentus -ī, m (Serv.) (po enem od kodeksov) in Tarentos -ī, m (Mart.), gen. Tarenti (O. (Fasti 1, 501; v nekaterih izdajah najdemo obl. Terenti), Val. Max., Stat.), acc. Tarentum (L. epit.), abl. Tarento (Mart). Terént, Tarént, prostor na severozahodnem delu Marsovega polja, kjer so potekale stoletne igre (ludi saeculares). — Od tod adj. Terentīnus (z inačico Tarentīnus) 3 teréntski (terentínski), taréntski (tarentínski): tribus Terentina Ci., L. ali samo Terentina Senatus consultum in Ci. ep., Terentinus ludus Aus., ludi Terentini Varr. fr.

Opomba: Zapis Tarent … prevladuje (v najboljših rokopisih) pri piscih postavgustejske dobe; do njega je prišlo menda zato, ker so besedo povezovali s spodnjeitalskim mestom Tarent (Tarentum).

terr-uncius 3, starejši zapis za ter-uncius; gl. ter.

Thrāces -um, acc. -es in -as, m (Θρᾷκες) Tračáni, Trákijci, preb. dežele Trakija: L., V., O., N., Sen. ph., Fl.; sg. Thrāx -ācis ali Thraex (slabo Thrēx) -aecis (-ēcis), m (Θρᾷξ)

1. (nav. kolekt.) Tračán, Trákijec: Sen. tr., Aus.

2. pesn. adj. = trákijski, tráški, tračánski: equi O., Lycurgus H.

3. occ. (poseb. v obl. Thraex) Tračán (tračán), Trék (trék), Trák (trák) = gladiator v traški (tračanski) bojni opravi, po traško (tračansko) oborožen gladiator: Ci., Thrax est Gallina Syro par? H. — Od tod adj.

1. Thrācus (Thraecus) 3 trákijski, tráški, tračánski: Val. Fl., palus, natio, homo Gell.; subst.
a) Thrācē (Thraecē, Thrēcē) -ēs, f (Θρᾴκη, Θρῄκη) (H., O.) ali v lat. obl. Thrāca (Thraeca) -ae, f (Enn. fr., Ci., V., H.) Trákija.
b) Thrācus -ī, m Tračán, Trákijec: Gell.

2. Thrācius (Thraecius, Thrēcius) 3 (Θρᾴκιος, Θρῄκιος) trákijski, tráški, tračánski: Varr., Sen. tr., Stat., Plin. idr., Thracius equus, ventus H., Thracius Orpheus V., Thraeciae notae Ci., Thraecia Baccha O.; subst.
a) Thrācia ali Thraecia (Thrēcia) -ae, f (Θρᾳκία) Trákija: Varr., L., O., Cu., Val. Max., Sen. ph., Lucan., Mel., Plin. idr.
b) Thrācius -iī, m Tračán, Trákijec: Gell.
c) Thrācium (thrācium) -iī, n tráška (tračánska) bojna oprava: Petr.

3. pesn. Thrēïcius 3 (Θρῃίκιος)
a) trákijski, tráški, tračánski: sacerdos V. ali vates O. = Orpheus, lyra Pr. = Orfejeva, notae Ci., penates O. = traškega kralja Diomeda, Samus V. = Samothracia.
b) tesál(ij)ski: vertex Pindi Sen. tr.

4. Thraeïssa (Thrēïssa) (V., Val. Fl.) ali (skrč.) Thraessa (Thrēssa) (H., O., N., Sen. ph.) -ae, f trákijska, tráška, tračánska, kot subst. Trákijka, Tračánka.

5. Thraecidicus (thraecidicus) 3 h gladiatorju Tračánu (tračánu, Tréku, tréku (Thraex)) sodeč, Trékov (trékov), tréški, Trákov (trákov), tráški: parma Plin., gladius Aus.; subst. Thraecidica (thraecidica) -ōrum, n Trékovo (trékovo, Trákovo, trákovo) orožje, tréško (tráško) orožje = orožje, kakršno ima gladiator Tračan (tračan, Trek, trek, Trak, trak).

6. Thracēnsis -e trákijski, tráški, tračánski: Heracles Thracensis Cass.

Opomba: Zapis Thraex, Thraeissa, Thraessa, Thraecidicus (ne Threx, Thrēissa, Thrēssa, Thrēcidicus) najdemo v najboljših rokopisih in na napisih.

tónski¹ (-a -o) adj. tonico, tonale, di toni; del suono:
tonsko zaporedje successione di toni
žarg. rad. tonski mojster sonorista
muz. tonska govorica musica
muz. tonska lestvica gamma, scala
film. tonska kopija (filma) copia sonorizzata
film. tonski film film sonoro
muz. tonski način modo, tono
muz. tonski niz serie
muz. tonski obseg glasbila, pevskega glasu estensione del suono, della voce
film. tonski zapis banda sonora

trabs -is, f

1. bruno, brvno, greda, tram, hlod, prečnik, stropník (strópnik), lega, poseb. strešni povéznik, véznik, strešna greda, starejše spodnji sočník (tignum je vsaka stvar, ki jo je mogoče tesati): Plin., Gell. idr., transtra facta ex pedalibus in latitudinem C., tigna trabesque Lucr., trabes ex tribus tignis compactae Vitr.

2. metaf.
a) pesn. deblo, drevo: Varr. ap. Non., Pr., Sen. tr., Stat., Val. Fl. idr., silva frequens trabibus O., lucus … trabibus obscurus acernis V., trabes fraxineae V., poterat curvare trabes O.
b) bruno, hlod, neki ognjeni zračni pojav: Plin., Sen. ph.

3. meton. vse, kar je narejeno oz. zgrajeno iz gred (brun, hlodov)
a) ladja, brod, splav: sacra O. ali Thessalica Sen. tr. (= Argo), mare turbari trabibus V., trabe Cypriā nauta secat mare H.
b) batina, gorjača, kij, krepêlo, krepêlec, krepêlce, palica, cép, cépec: Stat.
c) plamenica, bakla: Sen. tr.
d) kopje: Stat.
e) oven, stenolom, metalnica, balista (balista): Val. Fl.
f) gredje, streha, hiša, krov: te ponet marmoream sub trabe citreā H., vetabo sub isdem sit trabibus H., trabes Hymettiae H.
g) miza: trabes Libycae Mart.
h) (v obscenem pomenu) bruno, krepelo = moško spolovilo, penis: o Memmi bene me ac diu supinum tota ista trabe lentus irrumasti Cat. (28, 10). — Soobl. trabes -is, f: Enn. fr., Ci. (Top. 61), Plin., Veg., Tert.; zapis traps: Varr. ap. Non., Cass.

tracciato m

1. diagram:
tracciato elettrocardiografico, encefalografico med. elektrokardiogram, encefalogram
tracciato della rotta navt. kurz

2. gradb. trasa; zakoličenje tlorisa

3. inform.
tracciato scheda zapis luknjane kartice

4. šport
tracciato di gara tekmovalna proga