Franja

zakukúljiti zakùkūljīm (se)
1. zakriti (se) s kapuco
2. zapresti, zabubiti (se)

āgnōmen (ad[g]nōmen) -inis, n (ad in [g]nōmen) pridevek, ki si ga kdo pridobi po svojih osebnih lastnostih (Frugi, Pius, Dives, Felix) ali pa po svojih zaslugah v kaki deželi (Africanus, Asiaticus, Macedonicus, Numidicus): agnomina bellica Fl.. V imenu P. Cornelius Scipio Africanus npr. je Publius praenomen (predimek), Cornelius nomen (rodovno ime), Scipio cognomen (priimek), Africanus agnomen (pridevek — po zaslugah, ki si jih je bil Scipion pridobil v Afriki); vzdevek, npr.: Q. Caecilius Metellus Diadēmātus (ker je nosil diadem, obglavni okras, hoteč z njim zakriti tvor), Cn. Cornelius Scipio Asina (oslico so imeli za žival, ki se boji vode, ta Scipio pa se je tudi bal vode, ker se je, konz. l. 260, zbal pomorske bitke in se umaknil na Liparo).

couvrir* [kuvrir] verbe transitif pokriti, prikriti, pokrivati, zakrivati; pogrniti; odeti; zaviti v, prevleči; pooblačiti; obsuti; kriti, varovati (de pred); opravičiti, zagovarjati; prehoditi (prevoziti, preleteti itd) razdaljo; staviti višjo ponudbo (na dražbi); zaskočiti

se couvrir po-, zakriti se; ščititi se (de z); izgovarjati se; (po)oblačiti se (nebo)
couvrir 50 kilomètres prevoziti 50 km
couvrir de ses ailes (figuré) vzeti pod svoje okrilje
couvrir de boue, de fange (figuré) oblatiti
couvrir d'éloges, de fleurs obsuti s pohvalami, s cvetjem
ce chef couvre toujours ses subordonnés ta šef vedno krije svoje podrejene
couvrir une enchère staviti višjo ponudbo pri dražbi
couvrir quelqu'un de frais komu kriti, povrniti stroške
couvrir les frais de production kriti produkcijske stroške
couvrir son jeu ne si pustiti gledati v karte
couvrir d'or odtehtati z zlatom
(se) couvrir de ridicule, de honte osmešiti (se), osramotiti (se)
se couvrir de sang omadeževati se s krvjo
couvrir les yeux à quelqu'un (figuré) slepiti koga, metati mu pesek v oči
le taureau couvre la vache bik zaskoči kravo

fumée [füme] féminin dim; hlap, para; figuré iluzija, slepilo, milni mehurček; pluriel vinski hlapi; odpadki (ptic, divjadi)

sans fumée brezdimen
s'en aller, s'évanouir, partir en fumée (figuré) razbliniti se (v nič)
tous mes projets sont partis en fumée vsi moji načrti so padli v vodo
dissimuler par la fumée (militaire) zakriti z umetno meglo
il n'y a pas de fumée sans feu ni dima brez ognja, figuré v vsaki govorici je nekaj resnice

podočnjak samostalnik
1. (temna lisa pod očesom) ▸ szemkarikaOd pomanjkanja spanja je imel podočnjake. ▸ Az alváshiánytól karikásak voltak a szemei.
Sopomenke: podočnik

2. ponavadi v množini (zob) ▸ szemfog
Prašiči imajo stalno rastoče podočnjake, ki pri samcih zrastejo v čekane. ▸ A sertések állandó növekedésben lévő szemfogakkal rendelkeznek, amelyek a hímeknél agyarakká nőnek.
Sopomenke: podočnik

stilus (stylus) -ī, m (iz *(s)toi-lo-s; sor. s stimulus, īnstīgāre, stinguere) vsako pokončno (pokonci stoječe) koničasto oz. šilasto telo ali predmet

1. kot voj. t.t. stílus = ostnat kôlček, kolìč, kolíček z železnimi kavlji oz. konicami, nekak rogljač, železna nastava, železna past za poškodovanje nog: stilus occulitur Sil., stili caeci (zakriti) Auct. b. Afr., eminentes lignei stili Amm.

2. stílus, koničasto, podolgovato poljedelsko in vrtnarsko orodje, s katerim so ločevali rastline eno od druge in odstranjevali črve: Col., Pall.

3. rastlinsko steblo, deblo: Col.

4. železno ali (pozneje) koščeno, na spodnji strani priostreno, na zgornji širše pisalo (pisalce), črtalnik, pisalni črtnik; z njegovo konico so pisali na povoščene tablice (tabulae), z zgornjim, ploskim delom pa so zagladili (= zbrisali) pisne napake: Pl., Plin. iun., Q., Gell., Aug., Hier. idr., cum otiosus stilum prehenderat Ci., stilum vertenti mihi in Gallias Amm. ko sem pisalce obračal (= pisal); sicer stilum vertere = obrniti (obračati) pisalo = napisano zagladiti (zaglajati) s ploskim koncem pisalca, tj. spremeniti (spreminjati), popraviti (popravljati): vertit stilum in tabulis suis Ci., saepe stilum vertas H.; šalj.: stilis me totum usque ulmeis conscribito Pl. (gl. cōn-scrībō); dvoumno (stilus kot a) pisalo in b) bodalo, meč): si meus stilus ille fuisset Ci., hic stilus haud petet ultro quemquam animantem et me veluti custodiet ensis H.; meton.
a) raba pisalca = vaja (vaje) v pisanju, pisanje, sestavljanje (sestavitev, sestava) besedila (dela), spisovanje, pis(me)no sestavljanje, sestava, opis, opisovanje, popisovanje, literarno ustvarjanje: stilus optimus et praestantissimus dicendi effector ac magister Ci., unus sonus est totius orationis et idem stilus Ci., non ita dissimili sunt (sc. comoediae Andria et Perinthia) argumento, et tamen dissimili oratione sunt factae ac stilo Ter., neglegens stilus Q., rursus stilo incumbit Plin. iun. zopet se ukvarja s pisanjem, aliquid stilo prosequi Plin. iun. popisati (popisovati) kaj, pisati o čem, signare stilo Vell. zapisati, zapisovati, ut geographici stili formarunt Amm. po zemljepisnem (geografskem) opisu; pren. = pisalo, „pero“: stilus exercitatus Ci., orationes paene Attico stilo scriptae Ci., cedat stilus gladio Ci.
b) izražanje, način izražanja (pisanja), pisava, slog, stil: Eutr., Macr., Vop., Amm. idr., pressus demissusque Plin. iun., pugnax et quasi bellatorius Plin. iun., diligens T., morositate nimia obscurabat stilum Suet.
c) pisménstvo (písmenstvo), slovstvo, književnost, leposlovje, literatura, spisi, dela: Tert., Asinius … Pollio non minima pars Romani stili Val. Max.
d) pis(me)no oddani glas, glasovanje: cunctorum stilis ad unum sermonem congruentibus Ap.
e) supremus stilus oporoka, testament, volilo: familiares opes iunctioribus velut supremo distribuens stilo Amm.
f) jezik: Graecus, Romanus stilus Hier., transferre in stilum Latinum Porph.

tapasol moški spol ameriška španščina

hacerse tapasol zakriti si oči z roko proti sončni svetlobi

zakrívati (-am) imperf. glej zakriti | zakrivati

зачёсывать, зачесать posesati;
з. лысину plešo z lasmi zakriti