Franja

loi [lwa] féminin zakon, postava; pravo

d'après la loi po, ustrezno zakonu
loi pénale, criminelle kazenski zakon
loi de l'offre et de la demande zakon ponudbe in povpraševanja
loi martiale nagli sod
loi du talion zakon povračila (zob za zob)
loi électorale volilni zakon
loi du milieu (= de la pègre) zakon podzemlja (zločincev, sleparjev ipd.)
loi de la pesanteur zakon težnosti
lois pluriel de la guerre vojni zakon, vojno pravo
disposition féminin, article masculin de loi zakonska določba
dans l'esprit de la loi v duhu zakona
au nom de la loi v imenu zakona
hors la loi izven zakona
infraction féminin aux lois kršitev zakonov
projet masculin de loi zakonski načrt
avoir force de loi imeti zakonsko moč
j'ai la loi pour moi imam zakon (pravico) na svoji strani
enfreindre (ali contrevenir à), transgresser, respecter, observer la loi prekršiti, prestopiti, spoštovati, izpolnjevati zakon
faire loi biti obvezen
je m'en fais une loi to smatram za svojo obveznost, dolžnost
nul n'est censé d'ignorer la loi nepoznavanje zakona ne varuje pred kaznijo
prendre force de loi postati pravnomočen
passer en loi postati zakon
la loi a passé zakon je bil sprejet
promulguer une loi razglasiti zakon
prendre, recevoir, subir la loi de quelqu'un biti odvisen od koga
tourner, éluder la loi obiti zakon
nécessité fait loi sila kola lomi

loi-programme [Iwaprɔgram] féminin zakon, ki se nanaša na dolgoročen program

mariage [marjaž] masculin poroka, možitev, ženitev; zakonski stan, zakon; figuré združitev, barmonična zveza

hors mariage, en dehors du mariage zunaj zakona, nezakonsko
mariage d'amour poroka iz ljubezni
mariage d'argent, d'intérêt zakon zaradi denarja, interesov
mariage civil, religieux civilna, cerkvena poroka
mariage consanguin zakonska zveza dveh sorodnikov
mariage de convenance stanu primerna poroka
mariage de deux couleurs harmonična kombinacija dveh barv
mariage en détrempe, d'Afrique skupno življenje vdove (z otroki) z moškim, s katerim se noče poročiti, da ne izgubi pravice do preskrbnine iz prvega zakona
mariage d'essai poskusni zakon
mariage mixte mešan zakon
mariage par procuration poroka v odsotnosti enega od zakonskih partnerjev (npr. v vojnem času)
mariage putatif neveljaven zakon
mariage de raison razumski, preračunljiv zakon
mariage similé, fictif navidezen zakon
acte masculin de mariage poročni list
anneau masculin de mariage poročni prstan
annonce féminin, billet masculin, fairepart masculin de mariage naznanilo poroke
demande féminin de mariage snubitev
dissolution féminin du mariage ločitev zakona
promesse féminin de mariage zaroka, obljuba zakona
seconds mariages mpt drugi zakon
contracter mariage skleniti zakon (avec quelqu'un s kom), poročiti se
demander en mariage prositi za roko, zasnubiti
donner en mariage dati za ženo, v zakon
faire un bon mariage napraviti dobro partijo
prendre en mariage vzeti za ženo, poročiti
promettre mariage obljubiti zakon

maridaje moški spol zakon(ska zveza); ozka povezanost

marriage [mǽridž] samostalnik
poroka, zakon (to s, z)
figurativno tesna zveza
karte marjaš

to give s.o. in marriage omožiti hčer, oženiti sina
to take s.o. in marriage poročiti koga
by marriage priženjen, primožen
related by marriage v svaštvu
pravno marriage articles ženitna pogodba
figurativno marriage bed spolno občevanje (med zakoncema), zakonska postelja
marriage broker ženitni posrednik
marriage certificate poročni list
marriage contract ženitna pogodba
ameriško, pravno marriage licence poročno dovoljenje
britanska angleščina marriage lines poročni list
marriage of convenience razumska možitev (ženitev)
pravno marriage portion dota
pravno marriage settlement ženitna pogodba, prenos premoženja na zakonca

match² [mæč] samostalnik
enak ali enakovreden človek (stvar)
ekonomija ista kvaliteta; ženitev, možitev, zakon, (dobra) partija
šport igra, tekma

to be (more than) a match for s.o. biti komu kos
to be a bad (good) match slabo (dobro) se ujemati
his match njemu enakovreden, njegova žena
to make a match of it poročiti se
a love match zakon iz ljubezni
to meet (ali find) one's match najti sebi enakovrednega

matrimōnio m (pl. -ni) poroka, zakon, zakonska zveza:
matrimonio civile civilna poroka
matrimonio religioso cerkvena poroka
unirsi in matrimonio poročiti se
matrimonio rato e non consumato cerkveno veljaven, a ne konzumirani zakon
matrimonio di convenienza zakon iz koristoljubja

matrimonio moški spol poroka, zakon; zakonska dvojica, zakonca

matrimonio clandestino skriven zakon
matrimonio civil civilni zakon
matrimonio canónico cerkvena poroka
matrimonio de conveniencia razumski zakon
matrimonio por especulación poroka zaradi denarja
matrimonio morganático morganatičen zakon
cama de matrimonio zakonska (dvojna) postelja
contraer matrimonio skleniti (stopiti v) zakon
tomar en matrimonio poročiti
pedir en matrimonio zasnubiti, za roko prositi
nacido fuera de matrimonio nezakonski (otrok)
agencia de matrimonios ženitna posredovalnica

mātrimōnium -iī, n (māter)

1. zakon (naspr. concubinatus): N., Cu., Aur., Icti., in matrimonium ire Pl. ali in matrimonium alicuius concedere Iust. v zakon stopiti, oženiti se, tenere matrimonium alicuius (viri) Ci. zakonska družica (soproga) nekoga ali komu biti, in matrimonium ducere aliquam C., Ci. za ženo vzeti, oženiti se, dare aliquam alicui in matrimonium C., Ci. ali collocare aliquam in matrimonium (in matrimonio) Ci. zamož dati, habere aliquam in matrimonio Ci., Iust. za ženo imeti, oženjen biti, aliquam sibi matrimonio iungere L. ali coniungere Suet. za ženo vzeti, oženiti se, filias suas Nabidis filiis matrimonio coniungere L. svoje hčere zamož dati Nabidovim sinovom, alicuius ante (adv.) matrimonium experta Sen. ph. ki je bila že prej enkrat omožena, aliquam ex matrimonio expellere Ci. slovo dati ženi, zavreči, odsloviti jo, aliquam matrimonio alicuius exturbare T.

2. meton. v pl. = zakonske žene, zakonske družice, soproge: Iust., Fl., Lact., Amm., matrimonia ac pecunias hostium praedae destinare T.

matrimony [mǽtriməni] samostalnik
zakon, poroka; vrsta igre s kartami

ménage [menaž] masculin gospodinjstvo; domače delo; zakonska skupnost, zakon(ski par), družina; péjoratif, populaire slabo gospodarstvo, nered

de ménage domač, doma narejen
ménage de bouts de chandelle (familier) stiskaštvo
ménage commun, de garçon skupno, samsko gospodinjstvo
ménage désagrégé omajan, razrvan zakon
argent masculin de ménage denar za gospodinjstvo
communauté féminin de ménage gospodinjska skupnost
faux ménage neporočen par
femme féminin de ménage gospodinjska pomočnica
jeune ménage mlad zakonski par
querelles féminin pluriel, scènes féminin pluriel de ménage zakonski prepiri, scene
avoir son ménage, être en ménage imeti lastno gospodinjstvo
entrer en ménage poročiti se
étre en ménage, faire ménage (commun) avec quelqu'un stanovati s kom skupaj, imeti skupno gospodinjstvo
faire le ménage à, de quelqu'un gospodinjiti komu
faire des ménages biti za postrežnico (po hišah)
faire bon, mauvais ménage dobro, slabo se razumeti, složno živeti (v zakonu)
faire ménage à trois živeti v troje (ženska, soprog, ljubimeo)
se mettre en ménage poročiti se
monter sou ménage ustvariti si dom
tenir ménage gospodinjiti
vivre de ménage varčno živeti

ménage tujka franc. m invar. zakon, zakonska skupnost; zakonsko življenje

mōs, mōris, m (prim. gr. μαιμάω koprnim po čem, μάομαι in μώομαι stremim, težim za čim)

1. volja, svojevoljnost, samovolja: oboediens fuit mori patris Pl., alieno more ali ex more alīus vivere Ter., dominae pervincere mores Pr. svojevoljnost, bistro glavo, morem alicui gerere Ci. idr. komu po volji storiti, ugoditi (ugajati) komu, gestus est ei mos N., adulescentulo morem gestum oportuit Ter., alicuius voluntati morem gerere Ci., N. želji koga ustreči (ustrezati), željo izpolniti (izpolnjevati) komu, morem gerere animo Ter. srce ohladiti (ohlajati), sine me in hac re mihi gerere morem Ter. pusti mi mojo voljo, ne brani mi; prim. morigeror.

2. navada, šega, običaj: Pl., Ter., Cu., Iuv., Plin., Sen. ph. idr., antiquus Ci. idr., vetus, vetustus T., mores prisci L., m. pravus T., perversus Ci., more ductus N. držeč se starega običaja, more militari C., maiorum Ci., mos erat in Latio V., mos ritusque sacrorum V. obredni običaj žrtvovanja, sicut meus est mos H., ut moris est T. kakor je običajno, ut (sicuti Vell.) alicui moris erat T., magorum mos est non humare corpora suorum Ci., quibus omnia vendere mos erat S., quia mos est ita rogandi, roga Ci., quibus peractis morem sibi discedendi fuisse Plin. iun. so se vsakokrat razšli, in morem perducere Ci. uobičajiti, in morem venire L., O. postati običaj, preiti v navado, in morem verterat T. prišlo je bilo v navado, habebat hoc moris Plin. iun. to je imel v navadi, fecerat sibi morem L. navadil se je bil, in morem tonsa V. po šegi, spodobno, dostojno, e(x) more V., N., Plin. iun., T., Suet. idr. ali de more V., Plin. iun., Suet., Arn. po šegi (običaju), praeter (zoper) morem Ter., supra morem V. nenavadno, neobičajno, sine more furit tempestas V. prav nenavadno, facinus sine more! Stat. nenavadno; occ.
a) zakon, pravilo, predpis: mores viris et moenia ponet V., regere populos pacisque imponere morem V. (naspr. lex = pisani zakon), more palaestrae H. kakor predpisuje palestra (borilnica), ferrum patitur mores Plin. se vdaja (podreja) zakonom.
b) način, značilnost, lastnost, kakovost, svojstvo: Graeco more bibere Ci., si usitato more peccasset Ci., varium caeli praediscere morem V. razne značilnosti, različno kakovost, tako tudi m. siderum V., ego apis Matinae more modoque grata carpentis thyma per laborem plurimum H., quo more V. kako; more, ad morem ali in morem z gen. = kakor: Ci., Q., torrentis aquae vel turbinis atri more furens V. kakor deroča voda ali črni vrtinec, in morem stagni V.; mos vestis Iust. noša, moda.

3. način življenja, vedenje: qui istic mos est? Ter.; nav. pl. mōrēs -um, m nrav, morala, obnašanje, vedenje, bistvo, življenje, način življenja, čud, kri, narava, značaj, temperament: Ter., S., Ph., Q. idr., sui cuique mores fingunt fortunam hominibus Poeta ap. N., suis ea (sc. fortuna) cuique fingitur moribus Poeta ap. Ci., morum similitudo Ci., praefectus morum N. nravstveni nadzornik (v Kartagini), praefectura morum Suet. nravstveno nadzorništvo (v Rimu), diutius durant exempla quam mores T. kazni (drugim v strah) kot pa dejanje in ravnanje človeka, abire in avi mores L. vreči se po kom, mores huius pecudis (= bikov) Col., mores (sc. equorum) laudantur, qui sunt … Col.; occ.
a) lepo vedenje, dobra nrav, nrav(stve)nost, moralnost: quīs neque mos neque cultus erat V. nravnost in stroga disciplina, res eorum civibus, moribus, agris aucta S. po številu prebivalstva, nravstvenosti, ozemlju, periere mores Sen. ph.; evfem. mores meretricis Pl. ustrežljivo vedenje, ustrežljivost, izkazovanje naklonjenosti.
b) slabo vedenje, slaba, popačena nrav, (popačen) duh časa: si per mores nostros liceret T., quoniam ita se mores habent S., ita se habent mores, ut … Vell., ambitio iam more sancta est Pl., huius saeculi more Sen. ph., saeculi mores Fl., novis moribus favere Plin. vdajati se, streči duhu časa = vda(ja)ti se trenutnim razmeram.

nìćāh -áha m (t. nikah, ar.) dial.
1. zakon, poroka: žena pod -om omožena žena
2. gotovina, ki jo muslimanski ženin ob poroki da nevesti kot kavcijo: beg će njojzi nićah isplatiti

nōzze f pl.

1. poroka:
dono, regalo di nozze poročno darilo
nozze d'argento, d'oro, di diamante srebrna, zlata, diamantna poroka
viaggio di nozze poročno potovanje, medeni tedni
andare a nozze poročiti se; pren. pripraviti se na kaj zelo zaželenega

2. poroka, svatba:
abito da nozze poročna obleka
torta di nozze poročna torta
fare le nozze coi funghi, coi fichi secchi šalj. varčevati na nepravem mestu

3. zakon

4. relig.
nozze con Gesù redovna zaobljuba

5. biol. oprašitev (rastlin):
nozze palesi, segrete opazna, skrivna oprašitev

nūptiae -ārum, f (nūbere)

1. svatba, poroka, pir, ženitvovanje, zakon: Kom. idr., cenare apud aliquem in eius nuptiis Ci. biti čigav svat(ovalec), quae nuptiae non diuturnae fuerunt; erant enim … sceleris societate coniunctae Ci., Cornificiam, Quinti filiam, vetula sane et multarum nuptiarum Ci. večkrat poročena, večkrat omožena, nuptiarum conciliator, nuptias conciliare N., nuptias celebrare, aspernari L., nuptiarum expers H. neomožena, alicui (sc. puellae) nuptias promittere Sen. rh., nuptias molliri T., sollemnia nuptiarum T. svatba, svatovščina; z objektnim gen. (s kom): nuptiae generosarum N. svatba s plemenitimi ženami, n. Augusti, Liviae Suet.

2. metaf. nezakonsko spolno občevanje, spolna združitev: nuptias facere cum aliqua Pl., cotidianis nuptiis delectari Corn., meis praeclaris nuptiis destinata Ap., rex … in luxuriam lapsus novis cottidie nuptiis deditus erat Iust.

pàtent m (lat. patens -ntis)
1. patent: zakon o -ima; zaštititi pronalazak -om; kot pril. patentolovka patentni svinčnik; patent-peć, patenttegla
2. zgod. zakon, listina: Februarski patent (1861)
3. vrsta zaponke

postáva ž zakon: državne -e

pragmática ženski spol odredba, zakon, norma

principe [prɛ̃sip] masculin načelo, princip; začetek, vir; temelj; element; temeljna resnica; (naravni) zakon; chimie (osnovna) sestavina; pluriel moralna načela, življenjska pravila; smernice

dans le principe v začetku, prvotno
dès le principe takoj od začetka, od vsega početka
en principe v načelu; v teoriji
par principe načeloma
sans principes breznačelen, brezvesten
principe d'Archimède Arhimedov zakon
principe vital življenjsko načelo
avoir pour principe imeti za načelo
être à cheval sur les principes (figuré) jahati na načelih