Franja

skrbéti (koga) preocupar

skrbeti za cuidar de, tener cuidado de, atender de, atender a, ocuparse de, preocuparse de
skrbeti za koga (streči mu, negovati ga) cuidar a alg
zase skrbeti cuidar de sí; proveer a sus necesidades
nič ne skrbite! ¡no se preocupe!
skrbeti za alarmarse por, preocuparse por, apenarse por, inquietarse por
tvoja bodočnost me skrbi me preocupa tu porvenir
skrbeti za svoje zdravje cuidar de su salud
skrbeti za to, da ... cuidar de que (subj), procurar que (subj)

slúžba service; employment, employ; (mesto) post; job; duty; function; situation

brez slúžbe unemployed, out of work, without employment, ZDA jobless
v slúžbi on duty
ne v slúžbi off duty
v aktivni slúžbi on active service
honorarna slúžba honorary duties
težka, naporna slúžba hard work
lahka slúžba sinecure, (pogovorno) soft job
»mastna« slúžba very well paid service
odgovorna slúžba a responsible post (ali job)
vojaška slúžba military service
slúžba božja religija service, divine service, public worship, mass, (navadna) low service, (slovesna) high mass
javne slúžbe public services pl
telefonska slúžba telephone service
prošnja za slúžbo application
stalna slúžba permanent situation
nastop slúžbe taking up one's post (ali duties)
izguba slúžbe loss of employment
odpust iz slúžbe dismissal (ali removal, dismission, discharge) from one's job (ali post), (začasen) suspension, (pogovorno) the sack
zloraba slúžbe abuse of official authority (ali power)
zanemarjanje slúžbe neglect of one's duties
posredovalnica za slúžbe employment agency, (nekdaj) servants' registry
slúžba s polnim delovnim časom full-time job
slúžba državne varnosti state security service
biti v slúžbi to be on duty (ali in charge)
biti v slúžbi, imeti slúžbo to be in employment, to have a job (ali a post, a situation); to be employed, to be working
on ni za to slúžbo (figurativno) he is a square peg in a round hole, he is a round peg in a square hole
biti usposobljen za slúžbo to be qualified (ali competent) for a job
nastopiti slúžbo to take up one's duties
opravljati slúžbo to perform official duties
iskati slúžbo to look out for a situation, to apply for a post
izgubiti slúžbo to lose one's job (ali post)
biti brez slúžbe to be out of work (ali out of a job)
odpustiti iz slúžbe to dismiss, to discharge, pogovorno to sack, to fire, to kick out
biti odpuščen iz slúžbe to get the sack
mati ji je odpovedala slúžbo Mother gave her notice
slúžbo dobijo (v oglasih) situations vacant
slúžbo iščejo situations wanted
vojaška slúžba je obvezna military service is compulsory
vreči iz slúžbe to throw out of employment
umakniti se iz slúžbe (iti v pokoj) to retire from work (ali one's occupation)
vzeti slúžbo pri kom to start working for someone
vzeti, sprejeti v slúžbo posla to engage a servant
sprejeti koga v slúžbo to take someone into one's service
zamuditi slúžbo to be late for duty

smísel sense; (pomen) meaning, signification; (volja za) mind, turn, taste

v nekem smísel in a certain sense
v pravem smíslu besede in the true sense of the word
v istem smíslu in the same sense
v polnem smíslu besede in the full sense of the word
v prenesenem smíslu in the figurative sense
v ožjem smíslu in a narrow (ali limited) sense
v smíslu (duhu) zakona in (ali according to) the spirit of the law
kakšen smísel ima to? what's the sense of that?
brez smísla void of sense, senseless
to je brez smísla this is senseless
to ni bil smísel mojih besed that was not the meaning of my words
govoril je v istem smíslu he spoke to the same effect
to nima nobenega smísla that's no good
nima smísla hoditi tja it's no use (ali there's no sense) going there
ne imeti smísla (koristi) to be useless, to be of no use, to be to no purpose
on nima smísla za... he has no taste for, he does not care for...
on ima smísla za tehniko he is technically-minded, he has a mechanical bent
za to nimam smísla my tastes do not go that way

smísel signification ženski spol , sens moški spol ; (besede) acception ženski spol

brez smisla dépourvu (ali vide) de sens, insensé, absurde, stupide
v nekem smislu en un sens, dans un sens
v ožjem smislu dans un sens plus restreint, au sens étroit
v širšem smislu par extension, au sens large
v pravem (prenesenem) smislu au sens propre (figuré)
v polnem smislu besede dans toute la force du terme, dans toute l'acception du mot
v smislu zakona dans l'esprit de la loi, conformément à la loi
imeti smisel za humor (za glasbo) avoir le sens de l'humour (de la musique)
imeti smisel za lepoto (za umetnost) avoir le sentiment du beau (de l'art)
smisel za red esprit moški spol d'ordre
smisel življenja sens de la vie
za to nimam smisla (nagrtjenja) je n'ai pas de goût (ali de penchant) pour cela
to nima smisla cela n'a pas de sens, cela ne rime à rien, c'est absurde, c'est inutile
kakšen smisel ima vse to? à quoi tout cela sert-il (ali rime-t-il)?

smísel sentido m ; significación f ; significado m ; (nagnjenje) inclinación f , gusto m , afición f ; (namen) intención f ; (nadarjenost) disposición f

v tem smislu en este sentido
po smislu conforme al sentido, en el sentido de
to nima nobenega smisla eso no tiene sentido
ima smisel za humor tiene sentido del humor
ima smisel za lepoto sabe apreciar lo bello
v nekem (določenem) smislu en cierto sentido
za to nimam smisla yo no entiendo de esas cosas
imeti smisel za kaj interesarse (ali mostrar interés) por a/c, tener gusto por a/c
da(ja)ti drug(ačen) smisel dar otro sentido a
izraziti se v istem smislu expresarse en el mismo sentido, manifestar la misma opinión
v smislu zakona conforme al espíritu de la ley
v pravem (prenesenem) smislu en sentido propio (figurado)
v pravnem smislu en sentido jurídico
v ožjem smislu en sentido estricto
v širšem smislu por extensión, en un sentido más amplio
v polnem smislu besede en toda la extensión de la palabra, en pleno sentido de la palabra

snég snow

brez snéga snowless
kosmič snéga snowflake
snég iz jajc whipped eggs pl
snég iz stepene smetane whipped cream
večni snég everlasting (ali perpetual) snow
meja večnega snéga snow line
kot snég bel snow-white, white as snow
kot snég beli lasje snowy hair
slep od (bleščečega se) snega snowblind
krplje za snég snowshoes pl
zametèn od snéga snowbound
zatrpan s snégom snowed up, snowbound
pokrit s snégom covered with snow, snowclad, snowcapped
odrezan zaradi snéga snowbound
biti zasut s snégom to be snowed in (ali up), to be under snow
s snégom bogata zima a snowy winter
toliko mi je za to kot za lanski snég, to mi je lanski snég I couldn't care less (about it)
snég pada it snows (ozir. it is snowing)
snég me je zametel I was snowed in
vlak je obtičal v snégu the train was snowed under

spét adv.

1. di nuovo, nuovamente:
spet si ti na vrsti è di nuovo la tua volta, tocca ancora a te

2. a sua volta:
podajal je opeko sosedu, ta spet svojemu in tako dalje porgeva il mattone al vicino, costui a sua volta al proprio e così via

3. (izraža začudenje, nejevoljo zaradi ponovitve česa nezaželenega) ancora:
kaj je spet, še ne bo miru! cos'altro c'è ancora! Un po' di silenzio!

4. (izraža ponovitev dejanja) ri-, ra-, rin-, re-:
spet poslušati riascoltare
spet pasti ricadere
spet predložiti riproporre
spet poskusiti ritentare
spet videti rivedere
spet zamotati vrv raggrovigliare una corda
spet pluti ob obali rinavigare lungo la costa
spet zaposliti nekoga reimpiegare qcn.

5. spet in spet (izraža, da se dejanje neprenehoma ponavlja) sempre di nuovo:
govornika so spet in spet prekinjali l'oratore veniva interrotto sempre di nuovo

6. in spet, pa spet (izraža intenzivnost) e ancora, e poi:
tega ne bom storil, ne, pa spet ne questo non lo farò, no e poi no

7. (za poudarjanje nasprotja) ma neanche, ma nemmeno; poi, invece:
pridelek ni velik, pa spet ni slab il raccolto non è abbondante ma nemmeno scarso
nekateri so bili navdušeni za to, drugi pa spet niso hoteli tvegati alcuni ci stavano, altri invece non volevano rischiare
eni pridelujejo hrano, spet drugi izdeljujejo orodje, spet tretji gradijo bivališča un gruppo si cura della produzione del cibo, un altro della fabbricazione di arnesi, un altro ancora della costruzione di abitazioni

8. pren. (poudarja zanikano trditev ali neodločnost) poi:
no, tako hudo pa spet ni le cose non vanno poi così male

splòh at all

splòh ne not at all
če splòh if at all
splòh nihče no one at all
če splòh kaj if anything (at all)
če splòh kateri if any (at all)
kaj splòh hoče? what is it he actually wants?
za to splòh ne gre that is not the point in question at all
si ga splòh videl? have you seen him at all?
jaz splòh nisem ničesar videl I have not seen anything at all

stavi|ti¹ (-m) skleniti stavo: wetten, eine Wette eingehen
staviti na setzen auf
staviti vse na eno karto alles auf eine Karte setzen
staviti na napačnega/pravega konja aufs falsche/richtige Pferd setzen
staviti upe na/v seine Hoffnung setzen auf
staviti vse na eno kocko alles auf einen Wurf setzen
staviti vse na kocko bis zum Äußersten gehen
za to lahko stavim glavo darauf kannst du Gift nehmen
kaj staviš? was gilt die Wette?
greva stavit! wetten [daß] dass!

stvár thing; matter; object; stuff; (posel, skrb) concern; case; (zadeva) affair, subject, business

stvár časti affair of honour
sporna stvár debatable question, pravo a moot point
vsa stvár the whole business (ali affair, matter)
k stvari! keep (ali stick) to the point (ali to the matter in hand)!; (v parlamentu, govorniku) answer the question!
vse moje stvári all my belongings pl, my goods and chattels pl
dogovorjena, domenjena stvár a put-up job
kočljiva, delikatna stvár a delicate point
stvár zase another question, a matter apart
stvár v diskusiji the subject under discussion, the matter in hand
spadajoč k stvári relevant
ne spadajoč k stvári irrelevant
to je moja stvár that's my business (ali affair, concern, lookout)
to ni moja stvár that is no business of mine; that is not my affair
v tem je vsa stvár (= za to gre) that's the gist of it (ali the whole point)
to je čisto druga stvár that's completely off the point, that's an entirely different thing, (figurativno) that's a horse of a different colour
to je stvár navade that's a matter of habit
to je jedro, bistvo stvári this is the gist (ali the substance) of the matter
to je važna stvár this is a matter of importance (ali of great importance)
to je kočljiva stvár this is a ticklish (ali delicate, difficult) matter, this requires careful handling
to ni smešna stvár this in no laughing matter
(to je pa) lepa stvár! (ironično) that's a nice mess!, pogovorno a fine how-do-you-do (ali how d'ye do)
ne vem, kaj je na stvári I don't know what the problem is, pogovorno I don't know what's the matter (ali what's up, what it's all about)
borimo se za dobro stvár we are fighting for a good cause
brigaj se za svoje stvári! mind your own business, don't be such a busybody!
sedaj ne gre za to stvár that is not the question now
naj gredo stvári svojo pot! let things slide!
to nima nič opraviti s sámo stvárjo that has nothing to do with the question
pogovoriti se o stvári to talk the matter over
ostati pri stvári to stick to the point
priti s stvárjo na dan to raise a matter
pusti stvár v miru (= ne dvigaj prahu)! let sleeping dogs lie!
preidimo na stvár! let us come to the point (ali to the matter in hand), pogovorno let's get down to the nitty-gritty
s tem se na stvári nič ne spremeni it makes no difference, it does not alter the fact (ali the fact of the matter), it doesn't make any material (ali substantial) difference
to ne spada k stvári this is irrelevant, this is off (ali beside) the point
kot stvári stojé as things are, as things stand (now)
stvári stojé dobro things are going well
stvár stojí takole this is how the matter stands
videti, kako stvari stojé (figurativno) to see how the land lies
umreti za dobro stvár to die for a good cause
vmešavati, vtikati se v tuje stvári to meddle in other people's affairs
vrniti se k stvári to return to the subject
vzeti stvár v roke (figurativno) to take a problem (ali a matter, a business) in hand
vzeti stvári, kot pač pridejo (dobre in slabe) to take the rough with the smooth

širòk (-ôka -o) adj.

A)

1. largo; ampio:
klobuk s širokimi krajci cappello con larghe tese
široka ramena larghe spalle
široka obleka vestito ampio

2. largo, vasto, grosso:
človek širokih nazorov uomo di idee larghe
za to se zanima široka javnost ciò interessa il grosso pubblico
široko delovno področje vasto campo d'azione
biti širši kot daljši essere molto grasso, obeso
široko filmsko platno schermo panoramico
širok kozarec tumbler
široka steklenica toscanella
lingv. široki samoglasnik vocale larga, aperta
žel. široki tir scartamento largo
med. široka trakulja tenia del pesce (Dibothriocephalus latus)
anat. široka mišica vasto
široka guma (pri avtu) pneumatico a bassa pressione; (pri kolesu) ballonet

B) širôki (-a -o) m, f, n
na široko odpreti okno spalancare la finestra
pripovedovati na dolgo in široko raccontare in lungo e in largo, raccontare diffondendosi nei particolari

škoda² [ó] schade
škoda je/bi bilo es ist schade/es wäre schade …
tega ni škoda um das ist es nicht schade
za to mi je škoda časa dafür ist mir meine Zeit zu schade

škóda damage; harm, detriment, prejudice; injury; arhaično scathe; (izguba) loss

v mojo škódo to my detriment
v škódo, na škódo koga to the prejudice of someone; to the detriment of someone
na škódo zdravja to the detriment of (one's) health
kakšna škóda! what a pity!
tisočkrat škóda it is a thousand pities!
velika (majhna) škóda heavy (light) damage
delna škóda partial damage
popolna škóda total damage
zanemarljiva škóda negligible damage
več škóde kot koristi more harm than good
ocenitev škóde assessment of damage
vojna škóda war damage
zavarovanje proti škódi insurance against damages
povračilo škóde indemnification, indemnity
škóda (je) zanj (= da smo ga izgubili) it is a pity that we have lost him, he is greatly missed
škóda je it is a pity
zelo škóda je it is a thousand pities
prav škóda je, da... it is much to be regretted that...
kako škóda, da tega niste rekli prej! what a pity you did not say so beforehand!
škóda je je za to she is too good for that
škóda, da niste mogli priti too bad (that) you couldn't come
nobene škóde ni bilo there is no harm done
biti obsojen na povrnitev škóde to have damages awarded against one
ta škóda se mora popraviti this damage must be repaired
popraviti škódo to make good a loss, to repair a loss
povzročiti škódo to cause a loss
jamčiti za škódo to guarantee against loss
kriti škódo to cover a loss
ugotoviti škódo to ascertain the damage
prizadeti komu škódo to inflict damage on someone
oceniti škódo to estimate the damage
prodajati v svojo škódo to sell under prime cost, to sell at a loss
utrpeti škódo, biti na škódi to suffer damage (ali injury, loss), to lose, to be a loser, to come off a loser
zaradi malenkostne koristi utrpeti škódo to cut off one's nose to spite one's face
oceniti (poprečno) škódo pri prometni nesreči to adjust an average
škóda človeka izmodri you learn from your mistakes

tá tá, tó pl

tí, té, tá this, pl these; that, pl those
tale this one, this here
vse to all this
to in ono this and that
g. Ta-in-Ta Mr. So-and-so
medtem, med tem časom in the meantime
pred tem before this
po tem after this
v tem primeru in that case
to jutro (davi) this morning
to pot (tokrat) edino this once
v tej (naši) deželi in this land (of ours)
kljub vsemu temu for all that
te dni enkrat one of these days
zlasti to, predvsem to this above all
to se pravi that is to say
ta tvoja knjiga this book of yours
vaše pismo od 13. t.m. your letter of 13th inst. (= instant)
ni mi za to I am not keen on this (ali that, it)
mnogo mi je na tem, da... I am particularly keen that...
tega ne vem I don't know that
to je moj brat this is my brother
to so moji otroci these are my children
govoriti o tem in onem, o vsem mogočem to talk about this, that and the other
od tega je minulo že 10 let 10 years have passed since that time
vzemi to knjigo, ne one! take this book, not that one!

tá (tá tó) pron.

I. (v pridevniški rabi)

1. (kaže na osebo, stvar v bližini govorečega) questo, questa; codesto, codesta:
čigav je ta nož? di chi è questo coltello?
kam naj dam to torbo? dove metto questa borsa?

2. (za izražanje, da kaj poteka v času govorjenja, da je kaj časovno najbližje) questo:
v tej vojni je bilo dosti žrtev questa guerra ha fatto molte vittime

3. (za izražanje, da se o osebi ali stvari pravkar pripoveduje) questo:
ob tej uri so otroci navadno že spali a quest'ora i bambini già dormivano

4. (za izražanje, da je kaj določeno z navajanjem) questo, seguente:
ob slovesu je rekel te besede: želimo, da delate složno si accomiatò con queste (le seguenti) parole: desideriamo che operiate di comune accordo

5. pren. (za izražanje, da oseba ali stvar zbuja nevoljo, občudovanje, ali za poudarjanje pomena besede) questo, che:
le kod hodi ta natakar dove mai è finito questo benedetto cameriere
ta otrok, koliko že zna! che bambino! Quante cose sa già
to knjižico boš že prebral questo libriccino non ci metterai nulla a leggerlo

6. ta in ta, ta pa ta (za osebo, stvar, ki je znana, a se noče ali ne more imenovati) il tale, la tale:
vrnili se bomo ta in ta dan faremo ritorno il giorno tale

7. ta ali oni, ta in oni (za izražanje poljubnosti) questo o quello, questo e quello:
pojavljati se v tej ali oni obliki manifestarsi in questa o quella forma
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. iti s tega sveta andarsene da questo mondo, morire
pren. on ni za ta svet lui non è fatto per questo mondo, è un fantasticone
pri tej priči moraš iti! vattene subito!
ta falot Lojzek! quel furfante di Gigi!

II. (v samostalniški rabi)

1. (za izražanje osebe ali stvari, na katero se usmerja pozornost) questo (-a), questi (-a) (qui):
kakšna lepa srajca, to bom kupil che bella camicia! Compro questa (qui)

2. (za izražanje tega, kar poteka, obstaja v času govorjenja) questo (-a):
prejšnji teden sem bil bolan, ta pa že lahko delam la settimana scorsa sono stato male, questa posso già lavorare

3. (za izražanje osebe ali stvari, o kateri se pravkar pripoveduje) questi (-a); costui, costei:
zdravnik je tako naročil in ta že ve, kaj je prav è il medico che ha ordinato così e questi sa il fatto suo

4. (za izražanje osebe ali stvari, kot jo določa odvisni stavek) costui, costei;○:
kdor ne dela, ta ne zasluži plačila chi non lavora, non va pagato

5. pren. (za nadomeščanje izpostavljenega stavčnega člena) questo (-a) (sì):
sin, ta je šele prebrisan il figlio, questo sì che è un furbacchione

6. ta in ta, ta pa ta il tale, la tale; il tal altro la tal altra; questo e questo:
jaz sem ta in ta in hočem to in to io sono questo e questo e voglio questo e questo

7. ta ali oni, ona; ta in oni, ona questo (-a) o quello (-a); questo (-a) e quello (-a):
govorili so o tem in onem parlarono di questo e quello, del più e del meno

8. (za izražanje neprepoznane stvari v bližini govorečega) questo (-a), ○:
kaj to ropota? Toča pada cos'è questo rumore? Grandina

9. (za izražanje pojava, določenega z odvisnim stavkom) ciò (quello) che; ciò (che), quello (che):
to, kar se nabira na šipi, so vodni hlapi ciò che si accumula sul vetro è vapore acqueo
za to, kar se je zgodilo, še niso našli razlage di quello che è successo non si è trovata ancora una spiegazione
želimo si samo to, da bi bili zdravi ci auguriamo soltanto di essere sani

10. (za poudarjanje trditve) ○:
lepo je to, da nam pomagaš è bello che tu ci aiuti

11. (za izražanje pravkar povedanega) questo, ciò, lo (ne):
otroci kričijo, to ga zelo moti i bambini fanno baccano e questo lo disturba
ustanoviti je hotel podjetje, vendar iz tega ni bilo nič avrebbe voluto costituire un'impresa ma non se ne fece niente

12. to je, to se pravi cioè:
prišel je sam, to je brez družine è venuto solo, cioè senza la famiglia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
mož, ta ti je šele ta pravi, ta questo sì che è furbo
ta je (pa) bosa questa (sì che) è inventata di sana pianta
ta je pa res debela, prazna questa è proprio grossa
ta je dobra! quest'è bella!
soseda je dobra gospodinja. Ta pa ta! la vicina è una buona massaia. Certo! Eccome!
veseljak je. To pa to è un tipo allegro. Come no! Certo!
fant ni izdelal razreda. Samo tega se je še manjkalo il ragazzo è stato bocciato. Ci voleva proprio questo!
nedolgo tega non molto tempo fa
ni znano, kaj je na tem non si sa, se questo è vero
pog. otroci so premalo na zraku, v tem je stvar i bambini stanno troppo poco all'aperto. Questo è il problema
PREGOVORI:
kdor laže, ta krade chi mente, ruba e chi ruba, mente

III. (v vezniški rabi)

1. (v dopustnih odvisnih stavkih) kljub temu da (čeprav) benché, quantunque, sebbene:
kljub temu da je star, še dela benché sia vecchio, continua a lavorare

2. poleg tega, zraven tega e (inoltre), e in più:
dela, polega tega pa študira lavora e in più studia

3. zaradi tega (zato) perciò, per cui:
vzdržljiv je, zaradi tega so ga sprejeli è costante, perciò è stato assunto

4. in to e precisamente, e cioè:
prišlo je dosti ljudi in to starih in mladih venne molta gente, (e precisamente) vecchi e giovani

5. v tem ko (za izražanje istočasnosti) nel mentre:
v tem ko se je posvetilo, je počilo nel mentre appariva un lampo si sentì uno scoppio

6. (v protivnem priredju) s tem da (vendar) ma, pure:
prišel bo, s tem da bo malo zamudil verrà, ma con un piccolo ritardo

7. (v protivnem priredju) kljub temu eppure, tuttavia:
bila je bogata, kljub temu ni dobila ženina era ricca, eppure non riuscì a trovare marito

tetica samostalnik
1. izraža pozitiven odnos (sorodnica) ▸ nénike
Družbo ji največkrat delata štiriletna nečaka, ki skrbita, da se tetica počasi navaja na otroške vragolije. ▸ Legtöbbször két négyéves unokaöccse társaságát élvezi, akik a nénikéjüket hozzászoktatják a gyerekcsínyekhez.

2. tudi v otroškem govoru (ženska, gospa) ▸ nénike, néni
Manjši otroci pa sprašujejo odrasle: "Mami, zakaj pa tetica tako hodi?" ▸ A kisebb gyermekek pedig felteszik a felnőtteknek a kérdést: „Anya, a néni miért így jár?”
Kdo si me seveda predstavlja čisto po svoje, kot prijazno tetico, ki spusti vse otroke k sebi - jaz pa nimam živcev za to! ▸ Vannak persze, akik a maga módján barátságos nénikeként képzelik el, aki minden gyermeket a közelébe enged – nekem azonban nincsenek idegeim ehhez!

to this; that; it

to je (krajšava: t.j.) that is, namely, (krajšava: i.e.)
o tem about this
v tem (medtem) (in the) meanwhile
skozi to through this, on account of this, by it
razen tega besides, moreover, as well
kako to? how so?
(pa) kaj za to? what of that?
to je vse that's all
to je možno that may be
to so oni they are the ones, pogovorno that's them
ne to ne ono (= nekaj vmesnega, srednjega) neither one thing nor the other, betwixt and between
pri vsem tem, kljub vsemu temu for all that
tega je 10 let ten years ago
jaz sem za to I am for it, I agree to it
ni mi do tega I don't care for it
samó še to bi (se) manjkalo! that would be all we need!, (pogovorno) that would put the tin lid on it!
pustimo to, kakor je! (pogovorno) let it go at that!
to mi boš plačal! you'll pay for this!, you'll smart for this!
koga misliš s tem? whom have you (ali pogovorno who've you got) in mind?
si to mislil, si to hotel reči? is that what you meant?
to se pravi that is to say
iz tega sledi... hence it follows...
vsi vedó to every one knows that
poleg vsega tega, (on) še pije apart from all that, he drinks, too

to¹ (tega, temu, to, pri tem, s tem)

1. das; da-, dar- (proti temu dagegen, čez to darüber, za to dafür, o tem darüber, pri tem dabei, s tem damit, dadurch …)
čemu to/kaj naj bi s tem? was soll das?
odkod ti to/odkod si to vzel? wo hast du das her?

2.
to je/to se pravi das heißt

3.
to, da … [daß] dass …/die Tatsache, [daß] dass …
kako to, da …? wieso …?

4. vezniško
zaradi tega deswegen
poleg tega dabei
kljub temu trotzdem
v tem ko/vtem ko indem
s tem da indem
|
to je dovolj! das reicht!
to je pa že preveč! jetzt schlägt's dreizehn!

tréba

treba je il faut, il est nécessaire
treba mi je česa j'ai besoin de quelque chose, il me faut quelque chose
ni treba il n'est pas nécessaire
če je (bo) treba si besoin est, au besoin, en cas de besoin (ali de nécessité), le cas échéant
kakor je treba en bonne (et due) forme, dans les formes
to je treba pojasniti il faut expliquer cela, cela demande (ali exige, requiert, nécessite) une explication
za to je treba veliko poguma il faut (avoir) beaucoup de courage pour (faire) cela
ni mu treba priti il n'a pas besoin de venir
kaj mu je bilo treba …? qu'avait-il besoin, qui le forçait de … (+ inf)?

tréba

treba je es necesario (vedeti saber); hace falta
treba je, da ... es necesario que (subj), hace falta que (subj)
to je treba narediti es necesario hacerlo
treba je mnogo denarja za ... hace falta mucho dinero para...
treba je, da gre hace falta que vaya
če bo treba, če bi bilo treba en caso de necesidad, si el caso lo requiere
za to je treba poguma hay que tener valor para eso
treba je veliko premagovanja costa mucho (ali costa un gran) esfuerzo
tega mi ni treba reči no hace falta que me lo digas
ni mu bilo treba priti no necesitaba venir, no hacía falta que viniera