Franja

Aristaeus -ī, m (Ἀρισταῖος) Aristaj, Apolonov in Kirenin sin, blagohotni gr. polbog, zaščitnik poljedelstva in čred, izumitelj čebelarstva, vinogradništva in oljarstva: Ci., V., O.

caelō -āre -āvī -ātum (caelum1) izbočeno izrez(ov)ati, v ploskev rezati (vrez[ov]ati), (v)dolbsti, v (visokem ali ploskovitem reliefu) izdel(ov)ati, s podobami (o)krasiti, cizelirati; v kovino (-i): hanc speciem Praxiteles caelavit argento Ci., scuta alterius (exercitūs) auro, alterius argento caelaverunt L., calvam auro caelavere L. so vložili z zlatom, clipeo quoque flumina septem argento partim, partim caelaverat auro O., hanc (crateram) longo caelaverat argumento O., c. carrucas ex argento, satyrum in phiala Plin., c. aurum, argentum Plin., caelatum aurum et argentum Ci., vasa caelata Ci., L., loricae galeaeque caelatae opere Corinthio Ci., si quid caelati aspexerat Ci. kakšno reliefno delo, miles non caelatus auro et argento L. ne v opravi, okrašeni z zlatimi in srebrnimi reliefi, auro caelatis refulgens armis L., arma auro et argento caelata Cu., caelata in auro fortia facta patrum V., caelatam argento ferre bipennem V., clipeus caelatus imagine mundi L., auro tecta caelata Enn. ap. Ci., scyphi Mentoris manu caelati Plin., frena caelata Ap., lanx caelata Icti.; pesn. (z grškim acc.): caelata metus alios arma Val. Fl., Phorcys caelatus Gorgone parmam Sil.; v les(u): pocula ponam fagina, caelatum divini opus Alcimedontis V.; v marmor(u): pteron ab oriente caelavit Scopas Plin.; v slonovo (-i) kost(i): navis, cuius tutela (zaščitnik) ebore caelata est Sen. ph.; v mavec (-vcu): coronae (okrajki) caelatae Vitr.; v steklo (-u): vitrum argenti modo caelare Plin. Subst. n pl.: caelata magnorum artificum manu Sen. ph. z rokami velikih umetnikov izdelane posode; pren.: Delphin (ozvezdje) stellis caelatus O.; pren. čudovito (umetelno) izdel(ov)ati, izvesti (izvajati), ugladiti (uglajati); o tkaninah: caelata multā arte velamina Val. Fl.; o izdelkih duha: caelatumque novem Musis opus H. umetelno izglajeno z rokami deveterih Muz, ab initio sic opus ducere, ut caelandum, non ex integro fabricandum sit Q.

cingō -ere, cīnxī, cīnctum

1. opasati (opasovati), prepas(ov)ati: Pl., dat teretem zonam, qua modo cincta fuit O., zonā aureā muliebriter cinctus Cu.; pogosto o orožju: (sinekdoha) ense latus cinxit O., ense latus cinctum... erat O., contentus ferro cingi latus Stat.; večinoma med.: cingi opasati se, oborožiti (oboroževati) se: Hispano cingitur gladio L. telis cingi V., cinctus ferro Cu., Suet. ali cultro venatorio Suet.; pesn. z grškim acc.: inutile ferrum (z železom) cingitur V.; abs.: cingitur ipse... in proelia Turnus V.; od tod: in alia militia cinctus Icti. drugje vpisan kot vojak; subst. cīnctī -ōrum, m sodniki v službi (naspr. discincti): Sid.; pren.: cingitur arcanis Saturnia... venenis Val. Fl. pripravlja se k...; occ.
a) oblačilo si prepas(ov)ati, podvez(ov)ati: cinctas resolvere vestes O., sinūs cingere Sil.; večinoma med.= podvez(ov)ati se: cingitur, certe expedit se Pl., cincta coniunx Dialis O., ut (latus clavus) sit paullum cinctis submissior Q., Gabino ritu (cinctu) cinctus L. (gl. cīnctus), cincta ritu Dianae O., puer alte cinctus H., cingi fluxore cinctura Suet., linteo cinctus Icti.; pesn. z grškim acc.: cinctaeque ad pectora vestes bracchia docta movent O. v obleki, visoko pod prsmi prepasani, podvezani.
b) ovi(ja)ti, (o)venčati, (o)kititi, obda(ja)ti: Val. Max., Col., Sil., muralique caput summum cinxere corona Lucr., c. aram coronis O., cincta ara cypresso O., c. tempora floribus Cat., pampino H., ramis, lauro V., myrto O., spicis Tib., cui tempora circum aurati bis sex radii fulgentia cingunt V., de tenero cingite flore caput O., cinxerat... barbara vitta comas O., lauro cinge volens, Melpomene, comam H., Gorgonis os cinctum anguibus Ci., ora Medusae Gorgonis anguineis cincta... comis O., flammis cingor V., (infantem filium) Germanicum appellavit cinxitque cunctis fortunae principalis insignibus T., anuli cingunt lacertos Mart.

2. pren. obda(ja)ti, obkrožiti (obkrožati), obkoliti (obkoljevati), okleniti (oklepati): tellus oras maris undique cingens Lucr., collem cingit palus, colles cingunt oppidum, flumen... paene totum oppidum cingit C., oppida fossae cingebant silvae V., campum collibus cingebant silvae V., cinxerunt aethera nimbi V., mediu diem cinxerunt tenebrae Sen. tr.; v pass.: Auct. b. Afr., Cu., urbe portus ipse cingitur, insula duobus portubus cincta Ci., quod moenibus cingebatur T., (insula) cingitur tribus milibus (pasuum) Plin. meri 3000 korakov v obsegu; voj. obrambno obda(ja)ti, kriti, (za)varovati: castra vallo L., hiberna vallo pedum IX et fossā pedum XV C. utrditi, urbem moenibus V., muris urbem, oppida muris O., domos muris Val. Fl., portas aggere Stat., segetem saepibus O., moenia flammis (s stražnimi ognji) V., equitatus latera cingebat C., equites cornua cinxere L., c. ultimum agmen validā manu Cu., universas copias plaustris Front.; pren.: diligentiusque urbem religione quam ipsis moenibus cingitis Ci.; occ.
a) (o poslušalcih) obstopati koga, obsipati koga: non enim coronā consessus vester cinctus est, ut solebat Ci.
b) kot spremljevalec ali zaščitnik koga obda(ja)ti, spremljati, biti v spremstvu koga, iti s kom: Vell., Sil., Cl., regi praetor Achaeorum et unus ex purpuratis latus cingebant L. kralja sta spremljala, latera regis duo filii iuvenes cingebant L., latus sancti cingit tibi turba senatus O., cinctăque adest virgo matrum nuruumque catervā O., ne egredientes in publicum (histriones) equites Romani cingerent T.
c) pesn. kak kraj obkrožati, obiti: cycni coetu cinxere polum V. c terrā syrtim Lucan., longa per extremos pomeria fines Lucan.
č) pesn. bivati ob čem: lacum Bycen c. Val. Fl.
d) (sovražno) obda(ja)ti, obkoliti (obkoljevati), obstopiti (obstopati), zaje(ma)ti: urbem coronā ali omnibus copiis L., urbem obsidione V., ne murus quidem cingi potest C., Geticis si cingar ab armis O., c. domum undique Cu., hostium copias Front.; pren.: Sicilia undique cincta periculis Ci.
e) drevesa krog in krog (o)lupiti, da se posušijo: arbores Ulp. (Dig.), silvam Dig.

condĭtor² -ōris, m (condere)

1. ustanovitelj, utemeljitelj: urbis N., L., H., Cu., Val. Max., oppidi S., c. noster (= Romulus) L., exit conditor urbe suā O., Euandrus Romanae conditor arcis V., conditores Reatini Suet. mesta Reate, ne Ubii quidem, quamquam … libentius Agrippinenses conditoris sui nomine vocentur, origine erubescunt T. svoje ustanoviteljice (Agripine), c. insulae Suet. naselnik, c. mundi Sen. tr. ali universitatis Eccl. stvarnik (o bogu).

2. pren.
a) začetnik, osnovatelj, ustanovitelj, povzročitelj: legum atque iurium Pl., iuris Romani L., Cod. Th., Cod. I., Romanae libertatis L., eius sacri L., c. et conservator Romani nominis Vell., huius scientiae Sen. ph., sacrarum opinionum Sen. ph. osnovatelj verovanja, subtilioris sectae c. Plin., Aristoteles c. Peripateticae sectae Gell., impurae c. historiae O., disciplinae militaris Plin. iun., imperii Plin. iun., Fl., regni tanti Iust., testamenti Cod. Th.; conditores instructoresque convivii Ci. prireditelji; v besedni igri s condītor: Ci. (gl. condītor).
b) occ. pisec, opisovalec, pripovedovalec, pesnik: rerum Plin. zgodovinopisec = c. historiae Q., c. Romani anni O. (o pesniku rim. fastov = rim. koledarja), Naso c. Artis Q. pisec Ljubezenske umetnosti (Ars amatoria), c. pessimorum carminum Cu.; abs.: humilis tantis sim conditor actis Tib.

3. hranitelj, shranjevalec; pooseb. Conditor -ōris, m Konditor = Spravljač žita in sadja v kašče, rimski poljski bog, zaščitnik spravljanja žita in sadja (naspr. Promitor): Serv.

Domitius 3 Domicij(ev),

A. ime rimskega plebejskega rodu z glavnima rodbinama Ahenobarbov in Kalvinov. Najznamenitejši so:

I. A(h)ēnobarbī = Rdečebradci.

1. Cn. Domitius A(h)enobarbus Gnej Domicij Aenobarb; kot praetor urbanus l. 194 je Favnu posvetil tempelj in se zmagovito bojeval z Bojci: L.

2. njegov istoimenski sin je bil l. 167 med odposlanci, ki so z L. Emilijem Pavlom uredili Makedonijo, potem ko jo je kralj Perzej po porazu v bitki pri Pidni (l. 168) zapustil: Val. Max.

3. Cn. Dom. A(h)en. Allobrogicus Gnej Domicij Aenobarb Alobroški, sin prejšnjega, kot konzul l. 122 je premagal Alobroge in Arvernce ter na alobroškem ozemlju zgradil cesto, po njem imenovano via Domitia; l. 115 je kot cenzor iz senata izključil več ničvrednežev: Ci., Val. Max., Vell., Fl.

4. prejšnjega istoimenski sin je l. 104 kot tr. pl. sprožil zakon o svečeništvu (lex de sacerdotiis), ki je odpravil kooptacijo v svečeniških združbah in odrejal, da izpraznjena svečeniška mesta namešča ljudstvo iz 17 izžrebanih trib; konzul l. 96; kot cenzor l. 92 je izdal razglas proti novim govorniškim šolam: Ci., Val. Max., Vell., T., Suet., Gell.

5. L. Dom. A(h)en. Lucij Domicij Aenobarb, brat prejšnjega, l. 100 je izpodbijal tribuna Saturnina; konzul l. 94; kot Sulovega privrženca ga je na Marijevo povelje usmrtil pretor Damasip v Hostilijevi kuriji: Val. Max., Fl.

6. Cn. Dom. A(h)en., sin prejšnjega, Cinov zet, kot Marijevega privrženca ga je l. 82 Sula preklical; junaško padel v bitki pri Utiki, premagan od Pompeja: Val. Max.

7. L. Dom. A(h)en., sin pod 4. omenjenega Gneja Domicija Aenobarba, Ciceronov prijatelj, mož Porcije, sestre Katona mlajšega, oster Cezarjev nasprotnik; Cezar ga je dal ujeti, a ga je z vojno blagajno vred velikodušno izpustil. V bitki pri Farzalu je stal na desnem krilu nasproti Antoniju. Med begom po Cezarjevi zmagi so ga Antonijevi konjeniki ubili: Ci., C. Iz njegovega imena adj. Domitiānus 3 Domicijev: milites C.

8. njegov sin Cn. Dom. A(h)en. se je ob očetu bojeval pri Korfiniju in Farzalu zoper Cezarja, ki mu je po zmagi dovolil vrnitev v Italijo. Tu se je l. 44 zapletel v zaroto, spremljal Bruta in Kasija v Makedonijo, pozneje prestopil k Antoniju in zatem k Oktavijanu: Ci., Suet.

9. njegov sin L. Dom. A(h)en., konzul l. 16, mož starejše hčere triumvira Antonija; ob Avgustu je v Germaniji prodrl dlje od vseh prejšnjih rimskih vojskovodij; oblasten in surov mož, ki je z nečloveško okrutnostjo prirejal gladiatorske tekme: T., Suet.

10. njegov sin Cn. Dom. A(h)en., mož Germanikove hčere Agripine, Neronov oče, prokonzul na Siciliji: Vell., Q., Suet. — Med ženskami te rodbine sta poseb. znani:

1. Domitia Domicija, žena Krispa Pasiena, sestra pod 10. omenjenega L. Dom. Ahen., torej Neronova teta, ki jo je dal kot starko zastrupiti, da bi se polastil njenega premoženja: Q., T., Suet.

2. njena sestra Domitia Lepida Domicija Lepida, Mesalinina mati, usmrčena po Agripinini zaroti: T., Suet. —

II. Calvīnī = Plešci.

1. Cn. Domitius Calvinus Maximus Gnej Domicij Kalvin Maksim, konzul l. 283; s sokonzulom Dolabelo je popolnoma porazil združeno vojsko Senoncev, Bojcev in Etruščanov; pozneje diktator in prvi cenzor plebejske krvi: L., Plin., Eutr., Fl.

2. Cn. Dom. Calv., konzul l. 53, kot Cezarjev pristaš in legat je v bitki pri Farzalu poveljeval sredini vojske; pozneje se je kot namestnik v Aziji neuspešno bojeval zoper Mitridatovega sina Farnaka in bil premagan pri Nikopoli; triumfiral po zmagi nad upornimi Ceretanci v Hispaniji: Ci., Auct. b. Alx. — Kot adj. = Domicijev: via Domitia Ci. (gl. zgoraj pri I., 3.), familia Vell., gens Suet. — Temu rodu ne pripadajo:

1. Domitius Āfer Domicij Afer iz Nemavza v Narbonski Galiji, pretor l. 25 po Kr.; ker je l. 26 po Kr. obtožil Klavdijo Pulhro, Agripinino sorodnico, ga je cesar Kaligula preganjal, a pozneje spoznal za nedolžnega; konzul l. 39, umrl l. 59. Slovel kot izvrsten govornik: Q. (pri njem je ohranjenih nekaj odlomkov njegovih govorov in spisov), T.

2. L. Dom. Aurelianus, gl. Aurēliānus.

3. Cn. Dom. Corbulō Gnej Domicij Korbulon, Cezonijin brat in Kaligulov svak, izvrsten vojskovodja in govornik, izdal zapiske o svojih doživetjih v Aziji; l. 67 ga je Neron obsodil na samomor: Iuv., T.

4. Dom. Marsus Domicij Marz, imenitni pesnik avgustejskega obdobja, Vergilijev in Tibulov prijatelj; ohranjena je Vita Tibulli z dvema distihoma: O., Q., Mart. — B. Domitius -iī, m (domūs) Domicij, bog zaščitnik mladoporočencev na domu: Aug.

hercēus (hercīus) 3 (gr. ἑρκεῖος ali ἕρκειος) ki spada k dvorišču, dvoriščen; vzdevek Jupitra, ki je imel kot hišni zaščitnik svoj žrtvenik v hišnem dvorišču (gr. ἕρκος), Iuppiter Herceus (gr. Ζεὺς Ἑρκεῖος, lat. Iuppiter penetralis) Jupiter hišni zaščitnik: O. (?), Hyg., Sen. tr., Serv., P. F.; arae Herceae Lucan. hišnega zaščitnika Jupitra.

hospes -pitis, m, redko f nam. nav. hospita (iz *hosti-potis [gl. hostis in potis] gostni gospod; prim. sl. gospod, sl. gospôda, sl. gospodar = hr. gospòdar; beseda δεσ-πότης (gospod) je le v svojem drugem delu sor. z drugim delom zloženke hospes)

I. kot subst.

1. gostitelj, gostinski prijatelj, (po)gostnik: amicus hospes Ter., devertere ad hospitem Ci., hospites ad eum (Timotheum) defendendum convenerunt N., hic (Iason) … tanti hospitem fecit, ut … N., pars hospitem aut cognatum reperiebant S., veluti succinctus cursitat hospes continuatque dapes H., Iuppiter Hospes (gr. ξένος) O. zaščitnik gostinske pravice; poseb. stanodajalec vojakom: Petr., legionarius ut hospitem tuetur T., polluere hospitum domus T.

2. tujec, inozemec, ki ima kje gostinsko pravico ali s kom gostinsko zvezo, gost, gostinski prijatelj: hospes nullus tam in amici hospitium devorti potest, quia … Pl., deducere hospitem ad domum Corn., in hospitis et amici mei M. Pacuvi nova fabula Ci., dic, hospes, Spartae nos te hic vidisse iacentĭs Ci., ignoscat Cn. Domitius … , hospes et familiaris meus Ci., accipere hospitem, hospitem commendare Ci. ep., ut homo nefarius de suo hospite supplicium sumeret Ci., quis novus hic nostris successit sedibus hospes? V., vespertinus h. H., penetralia sparsisse nocturno cruore hospitis H., turpius eicitur quam non admittitur hospes O.; od kod? hospes Lacyntho Pl., h. ex Arcadia N. Oba pomena v enem stavku: dexteram Deiotaro hospes hospiti porrexisti Ci., non hospes ab hospite tutus O., Hospes kot fem. = gostja, tujka, inozemka: Acc. fr., h. amica O., Thebais h. Sen. tr., h. tua Ap.

3. metaf. tujec v čem = neizkušen(ec) —, neizveden(ec) v čem, nevešč česa: nunc me hospitem litīs sequi … aliorum exempla commonent Ter., adeone hospes (es) huiusce urbis? Ci., vos hospites in nostra urbe versamini? Ci., peregrinum atque hospitem in agendo esse Ci. —

II. kot adj.

1. gostoljuben, gostinski: h. Aurora (= vzhod) Stat., cymba Stat.

2. tuj, inozemski: h. curia Lucan., gemma Pall.

Opomba: Gen. pl. nav. hospitum, toda hospitium: L.

hospitālis -e, adv. hospitaliter (hospes)

1. gostov, gostoljuben, gostov (gen. pl.), za gosta (goste), gostinski: tessera Pl. znak, ki ga je gostinski prijatelj pokazal, da so ga kot gosta sprejeli, aves Varr. ki se pred gosta postavljajo, sedes Ci. kjer biva kdo kot gost, mensa Ci., cubiculum, deversorium, beneficia L., caedes L. umor gosta, ius L. gostinska pravica, Iuppiter hospitalis (gr. ξένιος) Ci., Ap. zaščitnik gostov (gostoljubja) dii h. T., aquae h. Plin., vodovje, ki tako rekoč kot gost teče skozi jezero. Subst. hospitālia -ium, n sobe za goste, — gostinske prijatelje: Vitr.; poseb. sobe za tujce (na gledališkem odru): Vitr.

2. gostoljuben, gostinski, vabljiv: domus maxime hospitalis Ci., homo, qui semper hospitalissimus … existimatus est Ci., Theophrastus … scribit Cimonem Athenis etiam in suos curiales Laciadas hospitalem fuisse Ci., invitatio L., clementia Plin., numen, officium Amm., aliquem hospitaliter invitare, vocare L. ali excipere Cu., commeatūs hospitaliter advehere Cu.; pren.: pectus hospitale H. do vseh ljudi prijazno srce, h. umbra H., tellus Sen. tr., locus Sen. ph., solum Plin., nihil est hospitalius mari (namreč zaradi veliko pristanišč) Fl. Subst. hospitālēs -ium, m
a) gostinski prijatelji: Plin.
b) gostoljubni oziri: alia hospitalia comiter conservata L.

indiges¹ -etis, m (ind-iges iz indu [= gr. ἔνδον] in aiō [gl. to besedo]; indiges torej pravzaprav = v deželi (doma) ali od države na pomoč poklicano božanstvo) domač, kot subst. domač bog, domač pobožanstven heroj (čaščen kot zaščitnik dežele): patrii dii sunt, qui praesunt singulis civitatibus, ut Minerva Athenis; indigetes autem proprie sunt dii ex hominibus facti Serv., Iuppiter ind. L., deus ind. Tib., indigetem Aenean scis ipsa et scire fateris deberi caelo V.; nav. pl.: dii patrii, indigetes, et Romule Vestaque mater V. (o Enejevih potomcih), dii i. L. (naspr.: dii Novēnsidēs; gl. to besedo); metaf. pobož(anstv)en cesar: Arn.

Līmentīnus -ī, m (līmen) Limentín = „Pragovnik“, „Pražnik“, bog zaščitnik praga: Tert., Arn., Aug.

Māius 3 (māior; prim. Māia) pri starih Latincih je bil deus Maius (= bog množitelj) pospeševalec in zaščitnik rasti: Macr.; od tod mensis Māius Ci. idr. ali samo Māius O. (mesec) maj(nik), v katerem se narava „veča, baha“; od tod znova adj. Māius 3 majev, majnikov: Calendae, Nonae, Idūs: Ci. idr.

Osīris, gen. -is, -idis, -idos, acc. -im, -in abl. -ī, m (Ὄσιρις) Ozíris

1. soprog boginje Izide (= rodovitnosti Nila), zaščitnik Egipta. Njegov brat Tifon (= sončna vročina) ga je usmrtil in razkosal; Izida je zbirala kose njegovega trupla, da bi jih pokopala, njegov sin Hor(us) pa je usmrtil Tifona (mit o letu): H., O., T., Tib., Iuv., Lucan., Plin. idr.

2. vojščak, ki ga je umoril Timbraj: V.

Pān, Pānis in Pānos, acc. le Pāna, m (Πάν) Pán, Merkurjev ali Jupitrov sin, poseb. v Arkadiji čaščen gozdni in pašni bog, varuh krotkih in divjih čred, zaščitnik lovcev in pastirjev, iznajditelj siringe, kot gozdni bog strah popotnikov, upodabljan z rogovi, repom in kozlovskimi nogami: Ci., V., O., Lucr., Sil., Val. Fl., Macr., Hyg. idr. — Pl. Pānes -um Páni, o Panu podobnih gozdnih in poljskih božanstvih: Col. poet., Mel., Sid., pinu praecincti cornua Panes O.

patron [ó] moški spol (-a …) der Patron, Namenspatron, (zaščitnik) der Schutzheilige, der Beschützer; figurativno der Knabe
čuden patron ein komischer Patron

Porcius 3 Pórcij(ev), ime rim. rodu. Njegovi najbolj znani predstavniki so:

1. M. Porcius Cato Censorius (Maior) Mark Porcij Kato(n) Cenzor(ij) (starejši), rimski državnik, vojskovodja, govornik, literat, znan kot strog cenzor (l. 184 pr. Kr.) in zaščitnik starorimskih šeg: Ci., N. idr.

2. M. Porcius Cato Uticensis (Minor) Mark Porcij Kato(n) Utiški (Utičan) (mlajši), pravnuk Katona starejšega, Cezarjev nasprotnik; po porazu v bitki pri Tapsu je l. 46 je v Utiki naredil samomor: S., Ci. ep., tudi samo Uticensis: Plin.

3. M. Porcius Laeca Mark Porcij Leka, Katilinov sozarotnik: Ci., S.

4. L. Porcius Licinus Lucij Porcij Licin, pretor l. 207, se je udeležil bitke proti Hazdrubalu pri Seni: L.

5. Porcius Licinus Porcij Licin, rimski pesnik okrog l. 100: Gell., isti imenovan tudi samo Porcius: Suet. ali samo Licinus; Ci.

6. Porcia Porcija, sestra Katona mlajšega, žena Domicija Ahenobarba: Ci. ep. — Kot adj. Pórcijev: lex Porcia Porcijev zakon je pod skupnim imenom združeval tri zakone, ki so dovoljevali provokacijo tudi zunaj rimskega obmestja in prepovedovali rimskega državljana za kazen bičati ali obglaviti: S., Ci., L., familia Vell., basilica L. Porcijeva bazilika blizu kurije (zgraditi jo je dal Kato(n) starejši).

preservador varovalen

preservador m varuh, zaščitnik

protector zaščiten

protector m zaščitnik, zavetnik, pokrovitelj

santo moški spol svetnik; svetniški kip (podoba); god; vojska geslo

santo y seña geslo
santo titular svetnik zaščitnik, patron
el día de su santo na svoj god
fiesta de todos los santos, día de los santos praznik vseh svetnikov, vsi sveti (1. november)
¿a santo de qué? ¿a qué santo? s kakšno pretvezo? iz kakšnega vzroka?
no me acuerdo de él ni del santo de su nombre še v sanjah ne mislim nanj!
celebrar su santo slaviti svoj god
se durmió como un santo trdno je zaspal
rogar como a un santo kot boga prositi
tener al santo de cara imeti srečo, biti otrok sreče
tener al santo de espaldas imeti smolo, ne imeti sreče

substantiālis -e (substantia)

1. bistven: Eccl.; adv. substantiāliter bistveno: Eccl.

2. samostojen, samosvoj, neodvisen: tutela (duh zaščitnik) Amm., potestates (duhovi) Amm.

svetník¹ saint; holy man, pl men

svetník zaščitnik patron saint
Vseh svetníkov dan religija, 1. november All Saints' Day, All Hallows' Day, Allhallows, Hallowmass
proglasiti za svetníka to canonize
živeti kot svetník to lead a saintly (ali pious) life
dovolj, da bi se še svetník razjezil (bi zaklel) enough to make a saint swear
dovolj, da bi še svetník izgubil potrpljenje enough to try the patience of a saint