Franja

zbuja|ti (-m) zbuditi

1. zu wecken versuchen, aufwecken; erwecken

2. čustva: erwecken, hervorrufen; preteklost: wachrufen; občutek, pozornost, nejevoljo: erregen
zbujati občutek domačnosti pri kom (jemanden) anheimeln
zbujati tesnobo pri kom (jemanden) beklemmen
zbujati hudo kri böses Blut machen
zbujati nejevoljo pri (jemanden) irritieren
zbujati odpor Widerwillen erregen
zbujati pomisleke pri (jemanden) bedenklich stimmen
zbujati pozornost auf sich aufmerksam machen, (jemandes) Aufmerksamkeit auf sich ziehen, javno: Aufsehen erregen, von sich reden machen, Schlagzeilen machen
ironično nenehno zbujati pozornost z … eine -nudel sein
(s škandali eine Skandalnudel sein)
zbujati radovednost pri kom (jemanden) neugierig machen
zbujati smeh ein Lacherfolg sein
zbujati strah gefürchtet sein/werden
zbujati sum Verdacht erwecken, sich verdächtig machen
zbujati skomine/tek po (jemandem) den Mund wässrig machen
zbujati sovraštvo böses Blut machen
zbujati tek (jemandem) Appetit machen auf
zbujati upanje (jemandem) Hoffnung machen
zbujati zgražanje Anstoß erregen
ki zbuja nejevoljo irritierend
ki zbuja tek appetitanregend
ki zbuja začudenje [staunenerregend] Staunen erregend

ἔκπληξις, εως, ἡ (ἐκ-πλήσσω) razburjenost, strah, osuplost, začudenje, spoštovanje.

ἔκστασις, εως, ἡ (ἐξίσταμαι) začudenje, groza, zamaknjenje NT.

θαῦμα, ατος, τό, ion. θῶμα (θέα) 1. čudež, čudo, čudovita stvar, čudovito delo, umetnina, čudo lep pogled, θαῦμα ἰδέσθαι = čudovit pogled (mirabile visu), θαῦμα ποιοῦμαί τινος (περί τινος) čudim se čemu. 2. začudenje, strmenje, občudovanje; ἐν θαύματί εἰμι, γίγνομαι, ἔχομαί τινος čudim se čemu, θαῦμα ὑπέρχεταί τινα strah obide (izpreleti) koga, θαῦμα ἔχω, θαῦμα ἔχει με čudim se, θαῦμά τινι γίνεται nekdo se mora čuditi.

τάφος¹, ους, τό (τέθηπα) ep. strmenje, začudenje, zavzetje.

крайний skrajen, zadnji; izreden;
по крайней мере vsaj;
в крайнем случае v najhujšem primeru;
к крайнему изумлению v največje začudenje;
крайняя цена zadnja cena