Franja

prirásti (-rástem) | priráščati (-am)

A) perf., imperf.

1. crescere, accrescersi:
v zadnjih letih je prebivalstvo precej priraslo negli ultimi anni la popolazione si è accresciuta di molto

2. arrivare crescendo

3. pren. spuntare:
prvi zob mu je že prirasel gli è spuntato già il primo dentino

B) prirásti se (-rastem se) | priráščati se (-am se) perf., imperf. refl. attaccarsi (crescendo); aderire:
bršljan se je prirasel na drevo l'edera si attaccò all'albero

púliti (-im)

A) imperf. svellere, strappare, estrarre, cavare:
puliti perje spennare
puliti plevel strappare le erbacce, disinfestare dalle erbacce
puliti zob cavare un dente

B) púliti se (-im se) imperf. refl.

1. accapigliarsi, litigare; contendersi; battersi; pog. fare a tira tira:
puliti se za čast contendersi l'onore
šport. puliti se za prvo mesto battersi per il primo posto
puliti se za strokovnjaka adoperarsi per avere (la collaborazione di) un tecnico

2. nareč. azzuffarsi, litigare

3. nareč. picchiarsi

C) púliti si (-im si) imperf. refl. strapparsi:
puliti si lase strapparsi i capelli
puliti si obrvi depilare, depilarsi le sopracciglia

rást (-í) f

1. crescita, sviluppo; ekst. aumento, espansione, incremento; ekon. rialzo; med. proliferazione (tudi pren.):
rast drevja, živali crescita degli alberi, degli animali
številčna rast prebivalstva aumento (numerico) della popolazione
rast proizvodnje incremento della produzione
špekulirati na rast giocare al rialzo
ekon. gospodarska rast crescita economica
bot. blazinasta rast vegetazione pulvinata
gozd. rast celic citogenesi
fiziol. rast zob dentizione

2. statura, corporatura, complessione; taglia:
močne, visoke rasti di complessione robusta, alta
sosed je moje rasti il vicino ha la mia statura

3. ekst. vegetazione

režanj|e srednji spol (-a …) smeh: das Grinsen, das Gegrinse; (kazanje zob) das Zähnefletschen

rúvati (-am)

A) imperf.

1. svellere, divellere, schiantare; strappare; sarchiare:
ruvati zob strappare un dente
ruvati plevel strappare, sarchiare le erbacce
ruvati žeblje schiodare

2. (rovariti) intrigare, macchinare

B) rúvati se (-am se) imperf. refl. accapigliarsi, azzuffarsi

C) rúvati si (-am si) imperf. refl. strapparsi:
ruvati si lase, obleke strapparsi i capelli, gli abiti

sekalec samostalnik
1. (sprednji zob) ▸ metszőfogPred petnajstimi leti sem kot otrok nerodno padel in si okrušil zgornji sekalec. ▸ Tizenöt éves gyermekként ügyetlenül estem és letörtem a felső metszőfogamat.Okli so pravzaprav podaljšani zgornji sekalci in rastejo vse slonovo življenje. ▸ Az agyarak gyakorlatilag megnyúlt felső metszőfogak, és az elefánt egész életén át folyamatosan nőnek.Ko bober grize les, se sekalci obrabljajo, a potem spet zrastejo. ▸ Amikor a hód rágcsálja a fát, a metszőfogai lekopnak, de utána újra visszanőnek.

2. (kdor podira drevje) ▸ favágó
V gozdovih dela še približno 90 sekalcev in traktoristov, voznikov in drugih delavcev. ▸ Az erdőkben még körülbelül 90 favágó és traktoros, valamint fuvarosok és más munkások dolgoznak.
Vsaj deset mesecev letno preživi tako rekoč v džungli, kjer je vodja ekipe sekalcev cedrovine. ▸ Egy év alatt 10 hónapot tölt úgyszólván a dzsungelben, ahol a cédrusfákat kitermelő favágók csapatának a vezetője.

slônov of the elephant

slônov rilec trunk
slônov okel, zob elephant's tusk, tooth
slônova kost ivory

sprednj|i [é] (-a, -e) der/die/das vordere, Vorder- (del der Vorderteil, možgani das Vorderhirn, rob die Vorderkante, sedež der Vordersitz, vhod der Vordereingang, zob der Vorderzahn, noga živalstvo, zoologija der Vorderfuß, krilo živalstvo, zoologija der Vorderflügel, krača die Vorderhaxe, prema die Vorderachse, vrata die Vordertür, kolo das Vorderrad, pročelje die Vorderfront, stopnice die Vordertreppe); letalstvo (nosni) Bug- (kolo das Bugrad)

stal|en (-na, -no) ständig, dauernd, beständig, bleibend, konstant; (nenehen) fortwährend, fortdauernd, fortlaufend, fortgesetzt; (nepretrgan) kontinuierlich; (enakomeren) [gleichbleibend] gleich bleibend, stetig; (fiksen) feststehend, ortsfest, stehend, stet, fest; Dauer- (kateter der Dauerkatheter, najemnik der Dauermieter, zob der Dauerzahn, brezposelnost die Dauerarbeitslosigkeit, hitrost die Dauergeschwindigkeit, infuzija die Dauertropfinfusion, napetost die Dauerspannung, naselbina die Dauersiedlung, obremenitev die Dauerbelastung, razstava die Dauerausstellung, služba die Dauerstellung, stranka der Dauerkunde, ustanova die Dauereinrichtung, vstopnica die Dauerkarte, zaposlitev die Dauerbeschäftigung, zaščita der Dauerschutz, stanje der Dauerzustand, zobovje das [Dauergebiß] Dauergebiss); Stamm- (lokal das Stammlokal, sedež der Stammsitz, volivec der Stammwähler, sedež der Stammplatz, omizje die Stammtisch, občinstvo das Stammpublikum, osebje das Stammpersonal, jedro moštva šport die Stammmannschaft)
nekaj stalega eine Dauereinrichtung
ki ima stalno ceno preisstabil
imeti stalno obliko formbeständig sein

stálen (-lna -o) adj.

1. continuo, costante; fisso; stabile, permanente; assiduo:
stalni izdatki uscite permanenti
vzdrževati stalno temperaturo in vlažnost zraka mantenere costanti la temperatura e l'umidità dell'aria
stalen značaj carattere stabile
stalna cena prezzo fisso
stalna komisija commissione permanente
stalni gostje ospiti assidui

2. (ki traja brez prekinitve) permanente, continuo; frequente:
živeti v stalni negotovosti vivere in un'incertezza permanente
stalne pritožbe i frequenti reclami

3. (ki ga kdo ima, uporablja ob vsaki priložnosti) fisso, abitudinario:
stalno bivališče dimora fissa, domicilio
stalni gost habitué
stalen obiskovalec (razstav) aficionado (delle mostre d'arte)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
stalna deformacija deformazione permanente
lov. stalna divjad selvaggina stanziale
stalna količina quantitativo stabile
ekon. stalna plača stipendio fisso
stalna pesniška oblika forma poetica stabile
pošta stalna telefonska zveza collegamento telefonico permanente
žel. stalna vozovnica biglietto permanente
voj. stalna vojska esercito stanziale
stalni član socio effettivo
mat. stalni člen termine costante
gled. stalni lik maschera
fiz. stalni magnet calamita permanente
gost. stalni menu menù ordinario
lingv. stalni naglas accento fisso
lingv. stalni pridevek attributo permanente
zool. stalni ptič uccello stazionario
šol. nekdaj stalni učitelj maestro in pianta stabile
anat. stalni zob dente permanente
stalno brenkanje strimpellio
stalno brisanje strofinio
stalno kroženje rigirio
stalno premetavanje sballottio
stalno zbadanje punzecchio
gled. stalno gledališče teatro stabile
stalno plačilo appannaggio

stalni sekalec stalna zveza
(sprednji zob) ▸ állandó metszőfog

strupén poisonous; venomous; medicina toxic, toxicant; medicina virulent; figurativno baneful, viperous, arhaično viperine

strupén jezik viperish tongue, spiteful (ali malicious) tongue
strupén mraz bitter cold
strupén sovražnik embittered (pesniško envenomed) enemy
strupén zob poison fang, fang
strupén plin poison gas
strupéna rastlina poisonous plant
strupén pajek venomous spider
strupéna snov poisonous substance, medicina virus
strupén napoj, strupéna pijača poisoned drink (pesniško draught, potion)
strupéna kača venomous serpent, poisonous snake
strupéna goba poisonous mushroom, toadstool
strupéna pilula poisoned pill
strupén dež aeronavtika vojska poison spray
strupéna ženska (figurativno) viperess
strupéno sovražiti to hate like poison

strúpen (-pna -o) adj. di, del veleno; velenifero:
strupni zob dente velenifero
strupna žleza ghiandola velenifera

stvár (-í) f

1. cosa, oggetto, effetto, arnese, aggeggio:
ljudje, stvari, pojavi gli uomini, le cose, i fenomeni
kovček z osebnimi stvarmi valigia con gli effetti personali

2. (bitje) cosa, coso, essere:
drobna stvar je začela mahati s perutmi in čivkati l'esserino cominciò a sbattere le ali e a cinguettare

3. (kar ni potrebno ali mogoče natančneje imenovati) cosa, faccenda; situazione:
vsaka stvar ima svoj vzrok ogni cosa ha un suo perché
niti ena stvar ni ušla njegovim očem niente sfuggiva ai suoi occhi
stvari so se doma spremenile a casa la situazione è cambiata
zaupne stvari cose, faccende confidenziali

4. pren. (najvišji cilj določenega prizadevanja) causa:
boriti se za pravično stvar lottare, battersi per una causa giusta

5. (v povedni rabi) ○, questione, affare:
glavna stvar je, da si ostal živ l'importante è che tu sia rimasto vivo
to je stvar časa, dogovora, okusa è questione di tempo, di accordo, di gusti
(to je) tvoja stvar sono affari tuoi

6. (v medmetni rabi):
jasna stvar, vroče mu je chiaro, ha caldo
presneta stvar, spet me boli zob! maledizione! di nuovo questo dente!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
stvari se zapletajo le cose si complicano
stvar je taka, da je človek najprej zato na svetu, da živi il fatto è che l'uomo è al mondo anzitutto per vivere
vsaka stvar ima svoje meje c'è un limite in ogni cosa
evf. dekle ima že svoje stvari la ragazza ha già le sue cose, le mestruazioni
pren. postaviti stvari na pravo mesto mettere le cose al loro posto
pren. vzeti stvari v svoje roke decidere di qcs. in prima persona
ali ti je znano, kaj je na stvari? ne sai qualcosa?
to vendar ni taka stvar niente di speciale, niente di particolarmente difficile
kako to narediti, je seveda stvar zase come farlo è naturalmente un altro paio di maniche
dobre neokusne stvari le buone cose di pessimo gusto
filoz. stvar na sebi cosa in sé

šklepetanj|e srednji spol (-a …)
šklepetanje zob das Zähneklappern

umivanj|e srednji spol (-a …) das Waschen, die Abwaschung, die -wäsche (glave/las Haarwäsche, nog religija die Fußwaschung, po mačje Katzenwäsche, rok Händewaschen)
umivanje zob das Zähneputzen
medicina prisilno umivanje der Waschzwang
krpa za umivanje der Waschlappen
skodelica za umivanje prstov die Fingerschale
voda za umivanje das Waschwasser
možnost umivanja die Waschgelegenheit

vótel hollow

ima vótle oči he is hollow-eyed
vótla mera measure of capacity, dry measure
vótla opeka hollow brick, hollow tile
vótlo doneti to sound hollow (ali dull)
vótel zob hollow (ali carious, decayed) tooth
vótlih lic hollow-cheeked
vótel prostor hollow space; cavity

vótel creux, excavé, évidé

votlo drevo arbre creux
votla glava (figurativno) tête creuse (ali sans cervelle)
votli glas voix creuse (ali caverneuse)
votla mera mesure ženski spol de capacité
votli zob dent creuse
votlo doneti sonner (le) creux

vótel hueco; ahuecado; excavado

votla glava cabeza f hueca
votel mera medida f de capacidad
votel oreh nuez f vacía
votel zob diente m cariado

vrst|a³ ženski spol (-e …) sedežev, moštva v formaciji ipd.: die Reihe; sedežev: die Sitzreihe
v vrstah korakati: in Reih und Glied
(enojnih sedežev Einzelsitzreihe, prečna Querreihe, stranska Nebenreihe, dreves Baumreihe, gumbov Knopfreihe, knjig Bücherreihe, petelj, zank Maschenreihe, sedežev Stuhlreihe, voz Wagenreihe, zob Zahnreihe)
strelska vrsta die Schützenlinie, die Schützenkette
vrsta oken gradbeništvo, arhitektura die Fensterreihe, das Fensterband
v dveh/ treh … vrstah zweireihig/dreireihig …
na vrste/po vrstah reihenweise
razmik med vrstami der Reihenabstand
mimo vrste außer der Reihe
sejanje v vrste agronomija in vrtnarstvo die Drillsaat, Reihensaat
skleniti vrsto/vrste aufrücken
sklenjene vrste pri korakanju, pohodu: der [Schulterschluß] Schulterschluss
strniti vrste zusammenrücken
po vrsti der Reihe nach, reihenweise, nacheinander, hintereinander
v prvi vrsti in der ersten Reihe, figurativno in erster Linie
postaviti v vrsto aufreihen (se sich), in eine Reihe stellen (se sich)