Franja

kultìvātor m
1. agr. kultivator
2. priprava za rahljanje zemlje
3. gojilec, gojitelj

labour [labur] masculin oranje, obdelovanje zemlje

bœuf masculin, cheval masculin de labour vol, konj za oranje
labours pluriel obdelana, zorana zemlja
labour d'automne jesensko oranje

labourage [-raž] masculin oranje, obdelovanje zemlje, okopavanje

lacinia -ae, f (prim. lacer)

I. capa, cunja, kos blaga, sukna ali tkanine, konec, konček = „kikelj“, ogel, rogelj, ušesce (pri obleki): sume laciniam atque absterge sudorem tibi Pl. brisačo, otiračo, aliquem tenere laciniā Pl., in lacinia servantem ex mensa secunda semina (pečke) Ciceronis filius in Ci. ep., allium ferunt (po drugih serunt) in laciniis colligatum Plin., l. togae Suet.; pren. preg.: obtinent id ipsum laciniā Ci. le pri roglju (na robu) držijo = komajda, toliko da. —

II. meton.

1. oblačilo, obleka (tudi lepa obleka): sacerdos praecepit tegendo mihi linteam dare laciniam Ap., lacinias omnes exuere, omnibus laciniis se devestire, laciniae auro litteratae Ap.

2. (zaradi podobnosti)
a) grlina, podgrlina, nader = viseča koža pod vratom goveda: laciniae corporibus a cervice binae dependentes Plin.
b) (listni) rogelj: excrescente in medio folio velut lacinia folii Plin.
c) rogljat kos ali del večje celote α) zemeljski rogelj, košček zemlje, zaplata, kratka zemeljska proga: brevis l. Plin., oppidum velut in lacinia erat Plin.; poseb. kot zemljemerski (geodetski) t.t. v obl. lacinia in lacinea: zemljemerski pisci. β) majhen del črede, krdelce: grex in lacinias distribuatur Col.

Landaufteilung, die, parceliranje; razdelitev zemlje (med kmeti)

landfall [lǽndfɔ:l] samostalnik
bližanje ladje kopnem (zlasti po prvem potovanju); udor zemlje

to make a good (bad) landfall dobro (slabo) pristati (ladja)

landless [lǽndlis] pridevnik
brez zemlje

land-poor [lǽndpuə] pridevnik
ki ima nerentabilno zemljo; osiromašel zaradi nerentabilne zemlje

Landstreifen, der, pas zemlje/kopnega

làpat làpta m dial.
1. krpa, kos zemlje, njiva: prodati zadnji lapat
2. kup, plast: bilo je već za pedalj snijega i na nj su se slijegali sve novi i novi lapti

lazy-bed [léizibed] samostalnik
britanska angleščina krompirjeva greda, kjer je krompir položen na vrh zemlje in zasut

lithosphere [líɵəsfiə] samostalnik
litosfera, kamniti plašč zemlje

lotsen [Schiffahrt] Schifffahrt pilotirati; Luftfahrt voditi z zemlje; figurativ jemanden spraviti (kam), durch eine schwierige Angelegenheit: spraviti skozi, pomagati skozi; Geld aus der Tasche: izvabiti, izmamiti

magma [magma] masculin, chimie žilava, lepljiva, gnetljiva gmota; figuré neurejena masa; géologie magma, ognjena tekoča gmota v notranjosti Zemlje

marnage [marnaž] masculin izboljšanje zemlje z laporjem

mephītis (mefītis) -is, acc. -tim, f škodljiva izpara (izhlapina, izparina) zemlje, dušljiv hlap, dušljiv smrad: sulphureae mephites Pers., saevam exhalat opaca mephitim V. — Kot nom. propr. Mephītis -is, f Mefítis, boginja, ki odvrača in preganja škodljive izparine: Varr., T., Plin., Serv., Fest.

mésozoïque [-zɔik] masculin mezozoik, geološki srednji vek Zemlje

mondovision [-dɔvizjɔ̃] féminin prenos televizijskih slik v oddaljene kraje Zemlje z relejnimi sateliti

morphology [mɔ:fɔ́lədži] samostalnik
bivl morfologija, nauk o oblikah
geografija nauk o površinskih oblikah zemlje
jezikoslovje nauk o besednih tvorbah in oblikah

mota ženski spol vozelček v blagu; madež v zrcalu; nepomembna napaka; malce, ščepec; osamljen grič, košček zemlje; Argentina kodrasli lasje črncev

el que ve la mota en el ojo ajeno, vea la viga en el suyo kdor vidi pazder v tujem očesu, naj vidi bruno v svojem
corbata de motas pisana kravata