less1 [les] pridevnik (primernik od little)
manjši, manj važen, manj pomemben
in a less degree v manjši meri
of less value manjše vrednosti
in less time v krajšem času
no less a man than (the senator) najmanj, vsaj, sam (senator)
may your shadow never be less da bi ti nikdar česa ne zmanjkalo, vse najboljše!
your shadow hasn't grown any less nisi shujšal
Zadetki iskanja
- less3 [les] samostalnik
kar je manjše, manj pomembno; manjši del (število, količina itd.)
in less than no time takoj, v trenutku
to do with less shajati z manj (denarja itd.)
for less ceneje
little less than robbery že skoraj rop
nothing less than najmanj, vsaj - letališče samostalnik
(o letalih) ▸ repülőtérlondonsko letališče ▸ londoni repülőtérmednarodno letališče ▸ nemzetközi repülőtérpristati na letališču ▸ repülőtéren landolterminal letališča ▸ repülőtér termináljasteza letališča ▸ repülőtér kifutópályájaširitev letališča ▸ repülőtér bővítéseodprtje letališča ▸ repülőtér megnyitásaobmočje letališča ▸ repülőtér területegradnja letališča ▸ repülőtér építésepristanek na letališču ▸ kontrastivno zanimivo repülőtéri landoláshangar na letališču ▸ kontrastivno zanimivo repülőtéri hangárpromet na letališču ▸ kontrastivno zanimivo repülőtéri forgalomčakanje na letališču ▸ repülőtéren várakozáskontrola na letališču ▸ kontrastivno zanimivo repülőtéri ellenőrzésprevoz do letališča ▸ kontrastivno zanimivo repülőtéri transzferprevoz na letališče ▸ kontrastivno zanimivo repülőtéri transzferprispeti na letališče ▸ repülőtérre odaérNa letališču v Frankfurtu so morali danes doslej odpovedati vsaj 107 poletov. ▸ A frankfurti repülőtéren ma eddig legalább 107 járatot kellett törölni.
Sopomenke: aerodrom
Povezane iztočnice: civilno letališče, vojaško letališče - lībō1 -āre -āvī -ātum (prim. gr. λείβω kapam, (trans.) lijem, λιβάς kaplja, vrelec, λίβος kaplja, λοιβή pitni dar, lat. delibuere omočiti)
1. kot obr. t.t.
a) kakemu božanstvu na čast kako tekočino iz česa izli(va)ti, pitni dar izli(va)ti, prinesti (prinašati): hic duo rite mero libans carchesia Baccho fundit humi V., dixit et in mensam laticum libavit honorem (= vino) V., aulai medio libabant pocula Bacchi … paterasque tenebant V., nunc pateras libate Iovi V. izlijte pitni dar iz daritvenih toril (iz žrtvenic), dapes et tristia dona … libabat cineri (sc. Hectoris) Andromache V. je žrtvovala mrtvaški obed z žalostnim pitnim darom; v abs. abl.: libato V. po izlitju pitnega daru.
b) pri žrtvovanju izlivaje (o)močiti, (po)škropiti: paterisque (iz daritvenih torilc) altaria libant V., at ego sepulcro mei Tlepolemi tuo luminum cruore libabo Ap.; pesn. = sploh izli(va)ti: rorem detulit inque vagi libavit tempora nati Val. Fl.
c) (posplošeno) = kakemu božanstvu kaj darovati, žrtvovati, posvetiti (posvečevati): certasque fruges certasque bacas sacerdotes publice libanto Ci., l. diis dapes L., primitias frugum Cereri, sua vina Lyaeo, Palladios flavae latices libasse Minervae O., l. tura diis O., uvam Tib., cum solemni die Iovi libaretur Gell.; z abl.: libare lacte, vino Plin.; metaf. posvetiti (posvečevati): iure igitur lacrimas Celso libamus adempto O., carmenque recentibus aris tibia … libet Pr.
2. metaf. (ker so pri žrtvovanju pitnih darov izlivali le vrhnji del tekočine) =
a) prav tiho in mirno, brez sile in odpora vzeti (jemati), odvze(ma)ti, povze(ma)ti, zaje(ma)ti del česa: ex variis ingeniis exellentissima quaeque libavimus Ci., libasque ex omnibus, quodcumque te maxime specie veritatis movet Ci., libandus est etiam ex omni genere urbanitatis facetiarum quidam lepos Ci., sit boni oratoris … multa etiam legendo percucurrisse, neque eo ut sua possedisse, sed ut aliena libasse Ci., a qua (sc. naturā deorum) … haustos animos et libatos habemus Ci. povzete, qui tuo nomini velis ex aliorum laboribus libare laudem Corn.; od tod odvzemajoč kaj zmanjš(ev)ati, (o)slabiti: nil ea in his intervallis de corpore libant flammarum Lucr., ergo terra tibi libatur et aucta recrescit Lucr., libatis viribus L., virginitas libata O. oskrunjeno.
b) rahlo dotakniti (dotikati) se česa: cibos digitis O., oscula libavit natae O. rahlo se je dotaknila nežnih hčerinih ust, lahno je poljubila hčer, summam celeri pede libat arenam O., l. cellulae limen Petr.; occ. (p)okusiti ((p)okušati) kaj, (za)uži(va)ti kaj: hoc die solitum vinum novum libari et degustari medicamenti causā Varr., l. iecur L., amnem V., flumina libant summa leves V., serpens libavitque dapes … et depasta altaria liquit V., quantum ex istis epulis libatis? Sen. ph.; pren.: eum (sc. informamus), qui quasdam artes haurire (do dna zajeti), omnes libare debet T. vsaj površno spoznati. - lokus samostalnik
1. medicina (o lokaciji gena) ▸ locus, lókuszgeni na lokusih ▸ gének a locusokongenski lokus ▸ génlocusnahajati se na lokusu ▸ lókuszon találhatóObarvanost kože določajo vsaj trije geni – A, B in C, locirani na različnih lokusih. ▸ A bőrszínt legalább három gén – A, B és C – határozza meg, amelyek különböző lókuszokon találhatók.
2. (mesto; območje) ▸ kör, terület
Na poslovni uspeh lahko vodje organizacije vplivajo s približno petdesetimi odstotki, drugih 50 odstotkov pa je izven njihovega lokusa vpliva (ekonomski pogoji, dejanja tekmecev ipd.). ▸ A vezetők körülbelül 50 százalékban tudják befolyásolni egy szervezet sikerét, míg a másik 50 százalék kívül esik a befolyási körükön (gazdasági feltételek, versenytársak fellépése stb.). - mal slabo; komaj, malo; zmotno, napačno
mal aconsejado slabo svetovan
mal avisado nepreudaren
mal hecho grd, pokvečen
¡mal hecho! to ni prav storjeno
mal nombre vzdevek
mal de su grado proti svoji volji
mal que bien tako, tako; srednje
mal que le pese naj mu je všeč ali ne; proti njegovi volji
(de) mal a mal, por mal s silo
a mal andar v najslabšem primeru
a mal dar najmanj, vsaj
de mal en peor vedno slabše, vedno hujše
¡mal rayo! presneto!
¡menos mal! da le ni hujšega!
mal se te conoce malo (komaj) se ti vidi
decir mal de alg. obrekovati koga
echar a mal zaničevati, zameriti, zapraviti
(él) está mal slabo mu kaže
no está mal ni slabo
estar mal con alg. biti v sovraštvu z
hacer mal komu škodovati
no hacer mal a un gato nikomur lasu ne skriviti
llevar (tomar) a mal zameriti, za zlo vzeti
poner en mal (con) koga očrniti (pri)
salir mal ne uspeti, spodleteti
haces mal, espera otro tal vsaka krivica na svetu se maščuje - meno
A) avv.
1. manj:
più o meno več ali manj, približno
di meno manj
parlare di meno e pensare di più manj govoriti in več razmisliti
né più né meno ne bolj ne manj, prav tako
quanto meno vsaj
senza meno nedvomno, brez nadaljnjega
2. ne:
dobbiamo decidere se andare o meno moramo se odločiti, ali gremo ali ne
3.
meno che (+ agg., avv.) vse prej kot:
ti sei comportato meno che civilmente ravnal si vse prej kot olikano
meno che niente sploh nič
meno che mai še manj, sploh ne
4.
meno male (che) k sreči
5.
venir meno zmanjkati:
è venuta meno dalla tensione zaradi napetosti je omedlela
mi è venuto meno il coraggio zmanjkalo mi je poguma
venir meno alla parola data ne držati besede
venir meno all'attesa izneveriti pričakovanja
6.
essere, mostrarsi da meno biti, pokazati se neenakega, manjvrednega
è un furfante ma gli altri non sono da meno on je lopov, ampak drugi niso nič boljši
7.
fare a meno di qcs., qcn. odpovedati se, odreči se:
fare a meno di fumare odreči se kajenju
non ho potuto fare a meno di dirlo nisem si mogel kaj, da ne bi povedal, moral sem povedati
8. (pri odštevanju) manj, minus:
nove meno tre fa sei devet manj tri je enako šest
sono le nove meno venti ura je dvajset do devetih
il termometro è sceso a meno cinque toplomer se je spustil na minus pet (stopinj)
B) cong.
a meno che, a meno di razen če:
non lo farò a meno che non vi sia costretto ne bom tega storil, razen če me ne prisilijo
C) prep. razen:
il locale è aperto tutti i giorni meno lunedì lokal je odprt vse dni razen ponedeljka
Č) agg. invar.
1. manjši:
ho comprato un vestito di meno prezzo kupil sem cenejšo obleko
2. manj (številčno ali količinsko):
meno chiacchiere! manj besedi!
3. manj (v eliptičnih izrazih):
in men che non si dica v trenutku, zelo hitro
D) m invar.
1. najmanj:
parlare del più e del meno govoriti o tem in onem
dal più al meno približno
2. manjšina:
gli assenti sono i meno odsotni so manjšina, odsotnih je manj - menos manj; razen
mucho menos mnogo manj
no es aplicado ni mucho menos je vse prej kot marljiv
poco menos que nada toliko kot (tako rekoč) nič, skoraj nič
punto menos que imposible skoraj nemogoče
a menos que (no venga) če (ne pride)
al menos, a lo menos cuando menos, por lo menos vsaj, najmanj
de menos premalo
en menos que se dice v hipu, kot bi trenil
no menos ravno toliko, ravno tako
todos menos tú vsi razen tebe
apreciar en menos manj ceniti
echar de menos pogrešati
no era menos de esperar de V. manj od Vas ni bilo pričakovati
el susto no era para menos strah je bil popolnoma upravičen
cuando menos se lo esperaba nadie ko se je to najmanj pričakovalo, nenadoma, nepričakovano
no puedo menos de ne morem si kaj, da ne bi ...
no pudo menos que reírse ni se mogel vzdržati smeha
son menos de las diez ura še ni deset
venir a menos rakovo pot iti, propasti
menos mal que še sreča, da ...
es lo menos que puedo hacer to je najmanj, kar morem storiti
¡menos puedes saberlo tú! ti moreš to še manj vedeti!
¡será a. menos! takó hudó vendarle ne bo!
¡menos a ti!, ¡a tí menos! tebi še manj! tebi še posebno ne!
¡ni mucho menos! še malo ne! še dolgo ne! - mindest najmanj; zum mindesten vsaj, najmanj; Adjektiv najmanjši, najnižji; nicht im mindesten niti najmanj, sploh ne; nicht das mindeste niti najmanj, niti malo ne; ➞ gering, wenig
- Mindestalter, das, spodnja starostna meja; minimalna starost; Mindestalter von ... starost vsaj ...
- Mindesthöhe, die, minimalna višina; Mindesthöhe von višina vsaj ...
- Mindestlänge, die, minimalna dolžina; Mindestlänge von dolžina najmanj/vsaj ...
- minimum [-mɔm] masculin, pluriel -ums, -ima; minimum, najmanjša velikost (teža, mera, znesek, cena, kazen); adjectif, singulier, pluriel -ma (invariable) najmanjši
au minimum najmanj, vsaj
le salaire minimum interprofessionnel garanti (S. M. I. G.) zajamčena minimalna plača v vseb poklicih
avoir le minimum vital imeti eksistenčni minimum, dobivati plačo, ki zadostuje za najnujnejše
faire le minimum de dépenses kar najmanj, minimalno potrošiti
températures féminin pluriel minimums (ali: minima) najnižje temperature - moins [mwɛ̃] adverbe manj; mathématiques minus; commerce po odbitku; masculin, mathématiques (= signe masculin de moins) znak (za) minus; najmanjša količina, najmanjša stvar, najmanj
le moins najmanj
à moins po nižji ceni, za manj, (še) za kaj manjšega, za manjšo stvar
à moins de za manj kot
à moins de, que razen če; če ne
au moins, pour le moins najmanj
dans, en moins de (časovno) v manj kot
d'autant moins toliko manj
de moins en moins vedno, vse manj
du moins vsaj
en moins de rien v hipu
midi moins le quart tričetrt na dvanajst
moins que rien absolutno nič
ne ... pas moins nič manj zato, vseeno, kljub temu, vendarle
non moins prav tako
pas le moins du monde nikakor ne, še malo ne
plus ou moins več ali manj
qui plus, qui moins eden več, drugi manj
il est rien moins qu'un honnête homme on je vse (drugo) prej kot poštenjak
il est rien de moins qu'un honnête homme on je gotovo poštenjak
tout au moins, à tout le moins, pour le moins vsaj; malo računano
il n'en sera ni plus ni moins to na stvari, na tem ničesar ne spremeni
(figuré) il était moins une, moins cinq prav malo je manjkalo
il y a du plus ou du moins (familier) tu nekaj ni v redu
un roman des moins connus eden manj znanih romanov
restez ici le moins longtemps possible! ostanite tu, kar najmanj časa morete!
il m'a remercié, c'est bien le moins! zahvalil se mi je, najmanj, kar je lahko storil! - nacionalistično prislov
(šovinistično) ▸ nacionalistanacionalistično obarvana politika ▸ nacionalista színezetű politikanacionalistično nastrojen ▸ nacionalista irányultságúnacionalistično usmerjena stranka ▸ nacionalista irányultságú pártPrepričani sta, da imata s slovenskim priimkom boljše možnosti na trgu dela ali vsaj malo več miru pred nacionalistično obarvanimi pripombami. ▸ Mindkettőjük meggyőződése, hogy szlovén vezetéknévvel jobb esélyeik vannak a munkaerőpiacon, vagy legalábbis valamivel kevesebb nacionalista színezetű megjegyzést kapnak. - nagec samostalnik
1. (gol človek) ▸ meztelen [ember] ▸ pucér [ember] ▸ mezítelen [ember]
Poze nagcev so na skoraj vseh njegovih umetninah enake. ▸ Szinte minden műalkotásán ugyanolyan pózban láthatók a mezítelen emberek.
Le redko se zgodi, da bi po središču Ljubljane hodili nagci. ▸ Ritkán történik meg, hogy pucér emberek sétálnak Ljubljana központjában.
Okrog polnoči so občani obvestili policijo, da ob cesti za izolsko bolnišnico hodi nagec. ▸ Éjfél körül a lakosok értesítették a rendőrséget, hogy egy férfi meztelenül sétál a kórház mögötti úton.
Spencer je znan po tem, da rad posname kar največjo množico nagcev na kar najbolj znanem mestu. ▸ Spencer híres arról, hogy szívesen készít fényképet pucér emberek lehető legnagyobb tömegéről a lehető legismertebb helyeken.
2. ponavadi v množini, lahko izraža negativen odnos (nudist) ▸ pucérkodó, nudista
Prizadevanja lokalnih oblasti, da bi nagci izpraznili plažo ali pa vsaj zakrili svoje intimne predele, niso obrodila sadov. ▸ Nem vezettek eredményre a helyi hatóságok erőfeszítései, hogy a pucérkodókat rávegyék a strand elhagyására, vagy legalább arra, hogy takarják el az intim testrészeiket. - najmanj
1. količina: das wenigste, am wenigsten; die wenigsten (najmanj obiskovalcev die wenigsten Besucher)
2. stopnja: das mindeste, am mindesten
niti najmanj (sploh ne) nicht das mindeste, nicht im mindesten, nicht im geringsten, nichts weniger als …
se brigati za kaj: nicht die Bohne
3. (minimalno) Mindest-
trajanje najmanj (10 minut) die Mindestdauer von (10 Minuten)
velikost najmanj (1 m) die Mindestgröße von (1 m)
4. (ne manj kot) mindestens (najmanj trije storilci mindestens drei Täter)
5. (vsaj) wenigstens, zumindest, mindestens (najmanj opravičiti bi se bil moral du hättest dich mindestens/zumindest entschuldigen müssen)
6.
ne najmanj nicht zuletzt - no2 [nou] prislov (za or)
ne; (s komparativom) nič, sploh ne
vojska, sleng no compree ne razumem
whether or no da ali ne
no sooner ... than komaj ... že
no sooner said than done rečeno - storjeno
let no sooner said than done rečeno storjeno
let us have no more of it dovolj besedi
no more nič več, ne več, niti
no little nemalo
no less than vsaj, najmanj, nič manj od
no less for vkljub
no longer ne več
no longer (ago) than yesterday šele včeraj - ognjenik samostalnik
1. (gora, iz katere prodira lava) ▸ tűzhányó, vulkánizbruh ognjenika ▸ tűzhányó kitörése, vulkánkitörésvrh ognjenika ▸ tűzhányó csúcsabruhanje ognjenika ▸ vulkánkitörésvznožje ognjenika ▸ tűzhányó lábažrelo ognjenika ▸ tűzhányó kráteredelovanje ognjenika ▸ tűzhányó működése, vulkán működéserob ognjenika ▸ tűzhányó peremepobočje ognjenika ▸ tűzhányó oldalakrater ognjenika ▸ tűzhányó krátere, kontrastivno zanimivo vulkáni kráterspeči ognjenik ▸ alvó tűzhányó, szunnyadó vulkánaktivni ognjenik ▸ aktív tűzhányó, aktív vulkándelujoči ognjenik ▸ működő tűzhányóugasli ognjenik ▸ kialudt tűzhányó, kihunyt vulkánIzbruh ognjenika na vzhodu Konga je pognal na tisoče ljudi v beg. ▸ A kelet-kongói tűzhányó kitörése több ezer embert kényszerített menekülésre.
Povezane iztočnice: podmorski ognjenik, podvodni ognjenik, ščitasti ognjenik
2. (o gorečnosti, silovitosti) ▸ tűzhányópravi ognjenik ▸ valóságos tűzhányóČe med vama še vedno tli vsaj nekaj iskric ljubezni, se bodo v tem času razvnele v pravi ognjenik strasti. ▸ Ha még mindig pislákolnak közöttetek a szerelem parazsai, azok a szenvedélyek valóságos tűzhányójaként izzanak fel.
Njena narava izraža nežno bitje z dobrim okusom, a odločnim nastopom, iz njene igralske narave pa vrejo nemirni ognjeniki. ▸ A természete jó ízlésről, gyengédségről, ám magabiztos kiállású lényről árulkodik, színészi játéka pedig egy nyughatatlan tűzhányó kitöréseit mutatja. - once3 [wans] samostalnik
enkratnost
every once in a while od časa do časa
for once izjemno, vsaj enkrat
once is no custom enkrat ni nobenkrat