Franja

kríž cross; (razpelo) crucifix; (pri kartah) club (s pl); anatomija loins pl, the small of the back; (živalski) croup; (konjski) crupper; (goveji) rump; figurativno affliction, grief, sorrow, tribulation

Rdeči kríž Red Cross
kljukasti kríž swastika, hooked cross
grški (latinski, Andrejev) kríž Greek (Latin, St. Andrew's) cross
malteški kríž Maltese cross
Južni kríž astronomija the Southern Cross
vrtljiv kríž (pri vhodu itd.) turnstile
trganje, bolečine v krížu medicina lumbago
snemanje s kríža religija descent from the cross, deposition
kríž me boli my back aches
imeti že štiri kríže (= 40 let) za seboj to be on the wrong side of forty
še ne imeti štirih krížev za seboj to be on the right side of forty
kríž napraviti (pokrižati se) to cross oneself, to make the sign of the cross
vsak mora nositi svoj kríž (figurativno) everyone must bear his own cross
napraviti kríž čez kaj (figurativno) to give something up as lost
prebresti vse kríže in težave to come through all the troubles and tribulations
hrabro prenašati svoje kríže to bear one's tribulations bravely
pribiti na kríž to nail to the cross
umreti na krížu to die on the cross

kríž (-a) m

1. croce:
pribiti na križ crocifiggere
obsoditi koga na smrt na križu condannare qcn. alla crocifissione

2. rel. croce; crocifisso; segno della croce:
lesen, železen križ croce, crocifisso di legno, di ferro
zlat križ (na verižici) croce d'oro (della collana)
jeruzalemski, latinski, malteški križ croce gerosolomitana, latina, di Malta
pren. molče prenašati svoj križ portare la propria croce in silenzio
delati križe fare il segno della croce
pren. bati se kot hudič križa avere una paura del diavolo

3.
okenski križ grata
cestni križ incrocio, crocevia
vrtljivi križ tornello

4. pren. (trpljenje, težava, skrb) croce:
pren. križi in težave croce e tormento
pri nas je sedaj križ siamo in difficoltà
križ je vsem ustreči accontentare tutti è una fatica
z otroki je križ i bambini sono un grave problema, un grattacapo
križ imeti s kom avere problemi con qcn.
(velik) križ si nakopati na glavo accollarsi un onere
vzeti križ na svoje rame assumersi, accollarsi la croce, l'onere

5. pren. (desetletje, za določanje starosti) decennio, due lustri:
že osem križev ima na plečih ha già superato l'ottantina

6. (igralna karta) croce

7. anat. regione sacrale; schiena, dorso:
bolečine v križu dolori alla schiena

8. nareč. agr. covone

9. gastr. culaccio

10. navt. pennone:
glavni, košni križ pennone di maestra, di gabbia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. vsak ima svoj križ ciascuno ha, porta la sua croce
če mu boš ugovarjal, bodo spet križi se lo contraddici, saranno guai
pren. napraviti križ čez kaj farci una croce sopra
pren. sedeti za križi vedere il sole a scacchi
inter. božji križ perbacco
alp. grebenski križ incrocio di creste (montane)
arheol., polit. kljukasti križ svastica, croce uncinata
astr. Južni, Severni križ Croce del Sud, del Nord
film. malteški križ croce di Malta
geod. nitni, vizirni križ croce di mira
Rdeči križ Croce Rossa
pog. rdeči križ ambulanza

kríž cruz f (tudi fig) ; fig aflicción f ; (del telesa) (pri človeku) región f lumbar , (pri konju) grupa f

Južni križ (astr) la Cruz del Sur
Rdeči križ Cruz Roja
križ ob poti la cruz del camino
nositi svoj križ (fig) llevar su cruz
pribiti na križ koga crucificar a alg, clavar en la cruz a alg
napraviti križ (pokrižati se) persignarse, hacer la señal de la croz
umreti na križu morir crucificado, morir en la cruz
vsak ima svoj(e) križ(e) a nadie le faltan preocupaciones; cada cual tiene sus problemas
imeti pravi križ s kom (fig) tener sus penas con alg
napraviti križ čez bolnika (fig) desahuciar al enfermo

kurjač samostalnik
1. (o ogrevanju stavb) ▸ fűtő, kazánfűtő [kotla]
Več let se je preživljal kot kurjač centralne kurjave. ▸ Sok éven át a központi fűtés kazánfűtőjeként kereste a kenyerét.
Pred tem so imeli peč na drva, ki jo je bilo treba ročno upravljati. S tem so imeli veliko dela, saj so morali imeti zaposlenega kurjača, ki je prišel pozimi vsak dan zakurit peč. ▸ Előtte fatüzelésű kályhájuk volt, amelyet kézzel kellett megrakni. Rengeteg dolguk volt ezzel, mivel fűtőt kellett alkalmazniuk, aki télen minden nap eljött begyújtani a kályhát.

2. nekdaj (železniški delavec) ▸ mozdonyfűtő
Moj oče je bil kurjač parnih lokomotiv in živeli smo le z njegovo plačo. ▸ Apám gőzmozdony kazánfűtőjeként dolgozott, és csak az ő fizetéséből éltünk.

3. (o parnih strojih) ▸ kazánfűtő
Veliko Indijcev je služilo za kurjače na britanskih ladjah. ▸ Sok indiai szolgált kazánfűtőként brit hajókon.

letéti (-ím) imperf.

1. volare:
divje gosi letijo v klinu le oche selvatiche volano a cuneo
vesoljska ladja leti proti luni l'astronave vola verso la luna
pilot leti vsak teden na progi Ljubljana—Dunaj il pilota vola settimanalmente sulla linea Lubiana—Vienna
leteti čez trasvolare

2. (premikati se zaradi sunka, odriva) volare:
izpod kladiva letijo iskre di sotto l'incudine volano le scintille
krogle letijo z vseh strani le pallottole fischiano da tutte le parti

3. pren. pog. (teči, hiteti) volare, correre:
letim po knjigo v knjigarno corro in libreria a prendere il libro

4. (hitro minevati) volare:
čas leti il tempo vola

5. (biti izključen, odpuščen) essere espulso, licenziato

6. leteti na pren. essere diretto, rivolto, alludere a, riguardare qcn., qcs.:
očitki letijo name i rimproveri sono rivolti a me
pritožbe kupcev letijo na slabo postrežbo le recriminazioni degli acquirenti sono dirette al pessimo servizio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
na sestanku so letele tudi ostre besede alla riunione sono volate anche parole grosse
kadar je razburjena, ji vse leti iz rok quand'è eccitata, le casca tutto dalle mani
ko je šel po cesti, so vsi klobuki leteli z glav quando passava per la strada tutti si toglievano il cappello
vse že leti na kup tutto va in rovina
pren. denar mu kar leti na kup fa soldi a palate
vpila je, da je vse skupaj letelo strillava come un'ossessa
misliti, da bodo pečena piščeta v usta letela aspettarsi che la manna piova in bocca
pero mi kar leti po papirju la penna vola sulla carta
leteti vsevprek (npr. šale) volare, sprizzare
leteti narazen (npr. voz) sfasciarsi
pog. leteti stran (omet) staccarsi, cadere
žvižgal je, da je kar skozi ušesa letelo fischiava così forte da rompere i timpani
PREGOVORI:
enaki ptiči skupaj letijo gli uccelli si appaiano coi loro pari

lízati (lížem)

A) imperf. ➞ polizati

1. leccare:
mačka liže mladiče la gatta lecca i gattini
lizati sladoled leccare un gelato

2. pejor. sbaciucchiare

3. pren. lambire:
ogenj že liže streho il fuoco sta lambendo il tetto

4. (švigati, plapolati) vampeggiare, fiammeggiare, guizzare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
sonce liže zadnje krpe snega il sole scioglie le ultime pezze di neve
pren. lizati pete, roke komu leccare i piedi a qcn., adulare qcn.; vulg. leccare il culo a qcn.
boj se tistega, ki spredaj liže, zadaj praska guardati dagli ipocriti, dai leccapiedi

B) lízati se (lížem se) imperf. refl.

1. leccarsi

2. sbaciucchiarsi; pog.
vsak naj se liže ven, kakor se more si salvi chi può

mačica samostalnik
1. ponavadi v množini (vejica s socvetjem) ▸ barkaZgodaj spomladi na sprehodu ob reki lahko naberete šopek mačic. ▸ Kora tavasszal a folyó mentén sétálva csokorba szedheti a barkát.

2. ponavadi v množini (socvetje) ▸ barkavirágzatV vsaki viseči mačici, moškemu socvetju, je lahko do dva milijona pelodnih zrnc! ▸ Minden csüngő barkavirágzaton, a hímvirágzaton akár kétmillió hímpor is lehet.
3. lahko izraža pozitiven odnos (mačka) ▸ kismacska, kölyökmacskaMnoge mlade mačice in mačke, ki živijo na prostem, dobijo ušesne pršice od matere ali od mačk v soseščini. ▸ Sok fiatal, szabadon élő kiscica fülében megtelepednek a rühatkák, amelyeket anyjuktól vagy a szomszédban élő macskáktól kapnak el.

4. izraža pozitiven odnos (mikavna ženska) ▸ cicababa
Dve mačici sta s sabo pripeljali celo spremljevalca, da sta potem ljubosumno s sokoljim pogledom opazovala vsak njun korak. Dekletci pa sta se jima vsake pol minute kislo nasmehnili, češ, saj sva čisto pridni. ▸ Két cicababa még kísérőt is hozott magával, hogy azok féltékenyen, sasszemmel figyeljék minden lépésüket. A hölgyecskék pedig minden fél percben fanyarul elmosolyodtak, jelezvén hogy hiszen ők jól viselkednek.

malh|a ženski spol (-e …)

1.
beraška malha der Bettelsack
figurativno vsak berač svojo malho hvali jeder Narr lobt seine Kappe/jeder Krämer lobt seinen Kram
figurativno morati z beraško malho po svetu auf den Bettelstab kommen

2. figurativno eine große Tasche

málha (-e) f

1. bisaccia:
če bo tako zapravljal, bo moral kmalu z beraško malho po svetu se continua a spendere così si troverà presto ridotto al lastrico
pren. izprazniti, iztresti svojo malho vuotare il sacco, raccontare tutto

2. pren. (velik notranji žep) tascona
PREGOVORI:
vsak berač svojo malho hvali ogni prete loda le sue reliquie

márati (-am) imperf.

1. (navadno z nikalnico) volere, desiderare:
ne marati jesti non voler mangiare
ne maram, da si tako pozno zunaj non voglio che tu stia fuori così tardi
(eliptično) ne marati v šolo non voler andare a scuola

2. (z nedoločnikom izraža, da dejanje ne nastopi):
mokra drva ne marajo goreti la legna umida non arde

3. pren. (biti pripravljen sprejeti, kar je povedano) volere:
od tebe ne maram sočutja non voglio la tua compassione

4. pren. (čutiti naklonjenost do koga, česa) amare, piacere:
nikoli ni maral družbe non ha mai amato la compagnia
ne mara pretiranega govorjenja i discorsi insulsi non gli piacciono

5. pren. (zanimati se, meniti se za) curarsi di, interessare:
ne maram za njene lepe besede i suoi bei discorsi non mi interessano
ne maraj, vsak začetek je težak non te la prendere, ogni inizio è difficile

medicinski pridevnik
1. (o zdravljenju) ▸ orvosi, gyógyászatiPresaditve organov so postale medicinska rutina; po vsem svetu jih vsak dan opravijo več tisoč. ▸ A szervátültetés orvosi rutinná vált; naponta több ezer ilyen beavatkozást végeznek világszerte.
Jasno je, da so proti večeru, razen medicinskega osebja, v bolnišnici več ali manj samo še bolniki. ▸ Világos, hogy az egészségügyi személyzetet leszámítva estére többé-kevésbé csak betegek vannak a kórházban.
Povezane iztočnice: medicinski tehnik, nujna medicinska pomoč, medicinska tehnologija, medicinski turizem, medicinski čudež, bolnišnična nujna medicinska pomoč, medicinsko oglje, medicinska marihuana, medicinska konoplja, predbolnišnična nujna medicinska pomoč

2. (o vedi) ▸ orvosi, orvosPovezane iztočnice: medicinska fakulteta

mériti (-im)

A) imperf. ➞ izmeriti, pomeriti

1. tr. misurare:
meriti dolžino, temperaturo misurare la lunghezza, la temperatura
meriti s koraki, na oko misurare in passi, a occhio
(ocenjevati, vrednotiti) valutare, giudicare
meriti čas cronometrare
meriti razdalje s telemetrom telemetrare
ljubezni ne merimo po besedah l'amore non si giudica a parole

2. intr. (imeti določeno dolžino, višino, površino) misurare:
moški meri meter in osemdeset l'uomo misura un metro e ottanta (cm)
sod meri tristo litrov la botte misura trecento litri

3. pren. (gledati, ogledovati) esaminare, osservare:
meril jo je dolgo, sovražno, zaskrbljeno la esaminò a lungo, con sguardo ostile, preoccupato

4. mirare, prendere la mira, puntare (tudi ekst.); aspirare a:
ta pa visoko meri, vendar ne bo uspel costui mira in alto ma non ce la farà

5. pren. (hoditi) misurare:
meriti sobo gor in dol misurare la stanza per il lungo e per il largo

6. meriti na accennare, alludere:
na koga je meril s temi besedami? a chi alludeva con quel discorso?
ni mi prav jasno, kam meriš s svojimi namigi non so bene dove vuoi finire con le tue allusioni
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. meriti besede, da ne bo kaj narobe misurare le parole a scanso di complicazioni
pren. kar dobro je meril cesto barcollava ubriaco per la strada
pren. žena mu meri vsak korak è sua moglie che porta i calzoni
meriti svoje moči misurarsi, gareggiare

B) mériti se (-im se) imperf. refl.

1. misurarsi, competere

2. gareggiare con

mesec¹ [é] moški spol (-a …) der Monat
tega meseca (t.m.) dieses Monats (d.M.)
prejšnji mesec od danes: (im) vorigen Monat, od kakega drugega datuma: im Vormonat
prihodnji mesec (im) nächsten Monat, od danes: im kommenden Monat
vsak mesec monatlich, jeden Monat
konec meseca das Monatsende, (na koncu meseca) am Monatende
začetek meseca der Monatsanfang, (na začetku meseca) am Monatsanfang
v roku enega meseca binnen Monatsfrist
več mesecev monatelang
čez en mesec in einem Monat
čez tri mesece in drei Monaten
enkrat na mesec einmonatlich, einmal im Monat
na dva meseca zweimonatlich
na koncu meseca am Monatsende
na začetku meseca am Monatsanfang
povprečno na mesec im Monatsdurchschnitt
ob koncu meseca zum Monatsende
ob začetku meseca zum Monatsanfang
po mesecih monatsweise, monatweise
pred enim mesecem vor einem Monat
pred tremi meseci vor drei Monaten
pred meseci vor Monaten
v mesecu im Monat
v petem mesecu im fünften Monat
v tekočem mesecu laufenden Monats
zadnji v mesecu der Ultimo
že tri mesece trajanje: seit drei Monaten, starost: schon drei Monate
-monat (deževni Regenmonat, jesenski Herbstmonat, koledarski Kalendermonat, lunarni Lunarmonat, nosečnosti Schwangerschaftsmonat, smrti Sterbemonat, življenja Lebensmonat, poletni Sommermonat, pomladni Frühlingsmonat, zavarovalni Versicherungsmonat, zimski Wintermonat)

mésec (luna) moon; (koledarski) calendar month

lunarni mésec lunar month
v roku enega méseca within a month
méseca marca in the month of March
danes mésec dni a month today
konec méseca at the end of the month
mésecu day of the month
danes tri mésece three months today
ta mésec, tega méseca (t. m.) this month, the current (ali present) month
9 t.m. the 9th of this (ali of the present, of the current) month, the 9th inst. (= instant)
prihodnji mésec next month, prox. (= proximo)
pretekli mésec last month, ult. (= ultimo)
dne 1. prihodnjega méseca on the 1st prox.
vzhod (zahod) méseca moonrise (moonset)
mésece dolgo going on for months, of some months' duration, lasting months
mésec sije the moon is shining
koliko zaslužiš na mésec? how much do you make a month?
vsake 3 mésece every three months
enkrat, dvakrat na mésec once, twice a month
vsak mésec, enkrat na mésec monthly

mésec mois moški spol ; (luna) lune ženski spol

na mesec, vsak mesec par mois, tous les mois, mensuellement
po cele mesece (pendant) des mois entiers, des mois durant
na vsake tri mesece tous les trois mois, par trimestre
v mesecu maju au mois de mai, en mai
pretekli (prihodnji) mesec le mois passé (prochain)
ob koncu meseca à la fin du mois
10. tega meseca le 10 du mois courant
ona je (noseča) v 5. mesecu elle est dans son cinquième mois
mesec dopustov le mois des congés
mladi mesec nouvelle lune
stari mesec le dernier quartier (de la lune)
pristati na mesecu (luni) atterrir sur la lune, alunir

mésec mes m ; (luna) luna f glej luna

v mesecu maju en el mes de mayo
ta mesec este mes
pretekli mesec el mes pasado
prihodnji mesec el próximo mes
tega meseca, tekočega meseca de este mes, del corriente (mes)
vsak mesec cada mes
vse mesece todos los meses
poletni (zimski) mesec mes de verano (de invierno)
na mesec, vsak mesec por mes, cada mes, mensualmente
v roku enega meseca en el plazo de un mes
ona je (noseča) v 5. mesecu está en el quinto mes (del embarazo)
pristati na mesecu (luni) posarse en la luna, alun(iz)ar

mesno prislov
1. (o vrsti hrane) ▸ húsosBližal se je veliki finale, ki je v tej gostilni popolnoma mesno obarvan. ▸ Közeledett a nagy finálé, ami egy teljesen húsközpontú esemény ebben a vendéglőben.
"Portugalci nam vsak dan pečejo ribe. Še ponoči sanjamo o njih!" so potarnali mesno naravnani slovenski vojaki. ▸ „A portugálok minden nap halat készítenek nekünk. Még éjszaka is erről álmodunk!” – panaszkodtak a húsevő szlovén katonák.

2. (o barvi) ▸ húsZnačilna je gola, mesno rdeča glava z izbočenim zatiljem in grivo na zadnjem delu vratu. ▸ Jellemző rá a kopasz, húsvörös fej, kidülledő tarkóval és sörénnyel a nyak hátsó részén.
Lepljivi mesno rdeči, rožnati ali oranžni cvetovi se razvijajo v velikih socvetjih na vrhu stebelnih poganjkov. ▸ A ragadós húsvörös, rózsaszín vagy narancssárga virágok nagy virágzatban fejlődnek a szárak tetején.

3. (za pridobivanje mesa) ▸ húsBika priporočamo za uporabo v mesno usmerjenih rejah in osemenjevanje krav dojilj. ▸ A bika húshasznú tenyésztésre és anyatehenek termékenyítésére ajánlott.

mesó (-á) n

1. (rdeče tkivo živalskega telesa kot hrana) carne:
goveje, svinjsko, telečje meso (carne di) manzo, maiale, vitello
konjsko meso carne equina
kuhano, pečeno meso carne lessa, arrosto
meso na žaru carne ai ferri, grill, grigliata
meso v koščkih spezzatino
meso v omaki potaggio

2. (rjavkasto rdeče tkivo, zlasti mišičje) carne:
krogla mu je ranila meso, kosti pa ni poškodovala la pallottola ha ferito i tessuti muscolari senza danneggiare le ossa

3. pren. (človeško telo) carne:
trgovina s človeškim mesom commercio di carne umana
bibl. duh je voljan, ali meso je slabo lo spirito è forte, ma la carne è debole
rel. vstajenje mesa resurrezione della carne

4. ekst. carne, polpa (dei frutti)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bibl. beseda je meso postala il verbo s'è fatto carne
vsak človek je iz mesa tutti siamo fatti di carne
pravica, zakon je postal(a) meso in kri il diritto, la legge è diventata(o) effettiva(o)
ideja mu je prešla v meso in kri l'idea gli è penetrata nel sangue
lik je človek iz mesa in krvi il personaggio è un uomo in carne e ossa
gastr. belo meso carne bianca
med. divje meso carnume

mesojedec samostalnik
1. (kdor rad uživa meso) ▸ húsevőNekaj juh in svinjskih, puranjih ter telečjih zrezkov bi moralo zadovoljiti zaprisežene mesojedce. ▸ A levesből, a sertés-, pulyka- és borjúszeletből a kínálatnak ki kellene elégítenie a megrögzött húsevőket.
Nisem pretirani mesojedec, saj ni treba, da imam vsak dan na krožniku meso. ▸ Nem vagyok megrögzött húsevő, hiszen nem fontos, hogy minden nap hús kerüljön a tányéromra.
Sopomenke: mesojed

2. (o živalih in rastlinah) ▸ húsevőKot mesojedci smo prav na vrhu prehrambene piramide. ▸ Húsevőként a táplálékpiramis csúcsán állunk.
Ravnovesje v naravi pomeni, da je v naravi pravšnje število rastlin, rastlinojedcev in mesojedcev. ▸ A természetes egyensúly azt jelenti, hogy a természetben megfelelő számú növény, növényevő és húsevő található.
Večina pajkovcev je mesojedcev, lovijo manjše živali. ▸ A legtöbb pókszabású húsevő állat, kisebb állatokra vadászik.
Sopomenke: mesojed

mésto¹ town; (veliko, VB) city, ZDA (že od 8.000 prebivalcev naprej) city; (kraj) locality, place; (v knjigi) passage; (služba) place, employment, post, (služabniško) situation; spot; stand, point

na méstu (takoj) on the spot, straight (ali right) away
v méstu in town
iz mésta from town
na samem méstu (kraju) pravo on the premises
na mojem méstu in my place
prav na tem méstu in this very place
na prvem méstu in the first place, first and foremost
častno mésto place of honour
glavno mésto capital, metropolis
podeželsko mésto country town
večno mésto the Holy City, Rome
industrijsko mésto manufacturing town
prazno mésto (služba) vacancy
dolnje mésto lower town (ali ZDA downtown)
gornje mésto upper (ali high) town
komandant mésta town major
zrasel v méstu townbred
sva iz istega mésta we are from the same place
ni na méstu (govoriti)... it is inappropriate (to speak)...
tu ni mést, da (bi govoril)... this is not the proper place (to speak)...
opazka ni bila na méstu (umestna) the remark was uncalled for
biti v méstu to be in town
ko bi jaz bil na tvojem méstu if I were in your place (ali position, figurativno shoes), if I were you
ne bi hotel biti na tvojem méstu I wouldn't like to he in your skin
vse mésto govori o tem it is the talk of the town, the whole town's talking about it
iti v mésto to go to (oziroma into) town
ne se ganiti z mésta not to stir
stopati na méstu to mark time
pojdite vsak na svoje mésto! go to your respective places!
potegovati se za kako mésto to apply for a post
postaviti koga na odgovorno mésto to place someone in a responsible position
vlak, ki vozi iz mésta (v mesto, v London) down train (up train)
vznemiriti mésto z velikim hrupom, razgrajanjem to paint the town red