Franja

гам m hrup, vpitje

крича́ння -я с., kričánje -a s., vpítje -a s.

оранье n vpitje

покрик m krik, vpitje

покрикивание n krik, vpitje

рычание n renčanje, (vulg-) vpitje

barrītus¹ -ūs, m (barrīre)

1. slonovo rjovenje: Ap., Porph., Veg., Isid.

2. bojno rjovenje, bojno vpitje, bojni krik barbarov: Amm., pa tudi Rimljanov: Amm., Veg.

murmurātiō -ōnis, f (murmurāre) mrmranje, godrnjanje: Vulg., Aug., haec nostra Sen. ph., servi mei Sen. ph., deum sine murmuratione comitari Sen. ph.; (o ptičih) krakanje, krakajoče vpitje: Plin.

plōrātiō -ōnis, f (plōrāre) žalovalni krik, žalovalno vpitje (kričanje, tuljenje, toženje), žalovalna tožba: a convalle plorationis Aug.

quirītātiō -ōnis, f (quirītare 1.) vreščanje, vriščanje, klicanje na pomoč, vpitje iz strahu, tesnobno kričanje, glasno tarnanje, javk(anje): fuga comitum et quiritatio facta L.

tollé [tɔle] masculin protestno, ugovarjajoče vpitje kričanje

cette déclaration déclencha un tollé général ta izjava je sprožila splošno protestno vpitje (tudi: tolle)

vagido moški spol vekanje; otroško vpitje

Bacchēus 3 (Βακχεῖος) Bakhov, bakhovski, bakhantski: sacra O., ululatus O. vpitje bakhantk, cultor Stat., sanguis Stat. od bakhantk prelita kri. — Soobl. (pesn.) Bacchēïus 3 (Βακχήϊος): dona V. = vino.

circumstrepō -ere -uī -itum (krog in krog ali okoli koga ali česa) šumeti, bučati, hrumeti, divjati, razsajati: Aug., in his, quae me sine avocatione circumstrepunt Sen. ph., pulli... circumstrepere... matrem Gell. so čivkali okrog matere, (legatus) clamore seditiosorum... circumstrepitur T. okrog legata zahrumi vpitje, undique belli formidine circumstrepente Iust., fenestrae canticis circumstrepitae Ap.; z notranjim obj.: alii atrociora circumstrepebant T. so hrupno glasili; s finalnim stavkom: certatim ceteri circumstrepunt, iret in castra T. tiščijo vanj, naj gre v tabor.

éclat [ekla] masculin drobec, odkršek; treska, iver; tresk, pok; močan sij, blisk; sijaj, krasota, blesk; svežost (polti); figuré škandal, pozornost, senzacija

à l'abri des éclats varen pred drobci (granat ipd.)
éclat d'obus, de bombe granatni, bombni drobci
éclat d'os, de verre drobec kosti, stekla
éclat du soleil močna sončna svetloba
éclat de rire krohot
éclat de tonnerre grom
éclats de voix vpitje, kričanje
action féminin d'éclat sijajno dejanje
donner de l'éclat da(ja)ti sijaj
être dans tout l'éclat de sa beauté biti v polnem sijaju svoje lepote
faire un éclat, faire beaucoup d'éclat (veliko) pozornost zbuditi
partir d'un éclat de rire bušiti, bruhniti v smeh
provoquer un éclat napraviti sceno, škandal
rire aux éclats krohotati se
voler en éclats razleteti se na koščke

fēmineus 3 (fēmina)

1. ženski (naspr. virilis): manus Ci. poet., V., O., genus V., sexus Plin., stirps O. hčere, chorus, dolor O., curae V., clamor V. femineum sonare O. žensko se glasiti, femineae sortis (spola) fatidam O.

2. occ.
a) ženski = izvirajoč od žensk: voces O. žensko vpitje, ululatus V., Val. Fl., tela O., non femineum vulnus O. kakršnih (sicer) ženske ne zadajajo, femineo morte cadere O. v boju z žensko (tj. s Parisom).
b) nanašajoč se na ženske, ki se tiče žensk: omnemque refugerat Orpheus femineam venerem O. do žensk, femina femineo correpta cupidine nulla est O.
c) babji = nemoški: femineo praedae ardebat amore V. cor Sil.

fragor² -ōris, m (prim. gr. σφάραγος šum, hrup, σφαραγέομαι prasketam, sikam)

1. hreščanje, prasketanje, pokanje, bobnenje, treskanje, šumenje, ropot, hrup, hrušč: (nubes) perterricrepo sonitu dat scissa fragorem Lucr., dant sonitum frondes ramique fragorem Lucr., saepe geli multus fragor … in magnis sonitum dat nubibus alte Lucr., pelagi cecidit fragor V., subitoque fragore intonuit laevum V., aridus altis montibus audiri fragor V., fr. stagni Averni V. podzemeljsko bobnenje, fr. aethera complet V. rožljanje orožja, in tectis praecipuus fr. V. tožeče (žalostno) vpitje, fr. tectorum, quae diruebantur L., nec sinit audiri vocem fragor aequoris ullam O., caeli fr. Cu. utrgan oblak, caelestis fr. Q. grom, aquae … cum fragore labentes Sen. ph., Nilus … fragore auditum accolis aufert Plin., vastus fragor circa mare Plin. iun.; pren.: terra … quasi fragore quodam et sonitu ipso ante denuntiat Ci.

2. occ.
a) glasna pohvala (s ploskanjem): Q. (8, 3, 3)
b) govorica, glas: regem fragor per moenia differt mille ciere manus Val. Fl.

muliebris -e, adv. -iter (mulier)

1. ženski (naspr. virilis): calcei Varr., vestis Ci., N., voces Ci. žensko kričanje, vpitje, venustas Ci., tutela L., agmen T., bellum Ci. v imenu ženske ali za (kako) žensko, certamen L. zaradi žensk, donum L. od žen(sk)e, iniuria L. ki ji je ženska izpostavljena, templum Fortunae Muliebris L. v spomin žená (ki so omečile Marcija Koriolana), muliebriter ingemiscere Plin. ali muliebriter equis insidere Amm. ali non muliebriter adventu hostium territa Iust. po žensko, po ženski navadi, kakor ženska ali ženske; occ. kot gram. t.t. ženski = ženskega spola (naspr. virilis): nomen, vocabulum, forma Varr. — Subst. muliebria -ium, n ženske stvari (zadeve): muliebria pati S., T. (o moškem) „rabiti za žensko“, služiti (komu) za blodnico; occ.
a) ženski nakit: super cetera muliebria soccos induebat Plin.
b) žensko spolovilo: Octaviae T.
c) mesečna čišča, mesečno perilo, menstruacija: Vulg.

2. metaf. ženski = babji, nemoški (naspr. virilis): Enn. ap. Ci., enervata muliebrisque sententia Ci., ingenium S. fr., ne quid serviliter muliebriterque faciamus Ci., se lamentis muliebriter lacrimisque dedere Ci., nec muliebriter expavit ensem H.

nauticus 3 (izpos. gr. ναυτικός) ladijski, ladjarski, brodniški, brodarski, pomorski, mornarski: Plin., Dig., instrumentum L., exuviae n. Ci. zaplenjeni ladijski kljuni (nosovi), „inhibere“ est verbum totum nauticum Ci. ep. čisto mornarski izraz, scientia atque usus nauticarum rerum C. teoretično in praktično znanje pomorstva, castra n. N. obmorski tabor = utrjen tabor na morskem obrežju, ki je imel nalogo varovati ladje in ščititi vojaške enote, ki so se izkrcavale na kopno, n. pinus V. ladja, clamor V. vpitje mornarjev, funis Fest.; subst. nauticī -ōrum, m mornarji, pomorščaki: nautici tabernacula detendunt L., velificant in Pado nautici Plin.

prodírati (-am) | prodréti (-drèm) imperf., perf.

1. avanzare, addentrarsi, inoltrarsi, spingersi, giungere, arrivare:
prodirati proti cilju, vrhu avanzare, spingersi verso la meta, la cima
vpitje je prodiralo do sobe le grida giungevano fin nella stanza
prodreti globoko na sovražnikovo ozemlje penetrare profondamente nel territorio nemico

2. (prihajati, priti skozi kaj ovirajočega) attecchire, penetrare, trapassare; espandersi, diffondersi:
sonce prodira skozi vejevje il sole penetra fra i rami
ta moda ne more prodreti una moda che non può attecchire
prodirati na tuja tržišča penetrare sui mercati esteri
koloradski hrošč je po vojni hitro prodrl tudi k nam nel dopoguerra la dorifora delle patate si diffuse presto anche da noi

3. (uveljavljati, uveljaviti se) affermarsi, sfondare, farsi valere, prevalere:
uspešno prodirati v športni vrh sfondare nello sport
resnica bo zagotovo prodrla la verità finirà col prevalere

4. (spoznavati, spoznati) penetrare:
prodreti do bistva, do dna problema penetrare la (nella) sostanza del problema