Franja

vociférer [-re] verbe intransitif, verbe transitif vpiti, kričati, razgrajati

vociférer des injures zmerjati, psovati
vociférer contre quelqu'un vpiti na koga, kričati na koga

vōci-feror -ārī -ātus sum (vōx in ferre)

1. strastno in kriče oglasiti (oglašati) se, glasno klicati, kričati, vpiti (in hrupeti), vreščati, na glas spregovoriti, svojo misel (svoje mnenje) o čem razode(va)ti, razkri(va)ti, razgrniti (razgrinjati): palam Ci., comoedus sermocinatur, tragoedus vociferatur Ap. lepo beseduje, lepo deklamira, vociferans: Quintili Vare, legiones redde! Suet.; z obj. (le n kakega pron. ali adj.) v acc.: si hoc nunc vociferari velim Ci., cum haec … omnes vociferarentur L., Canuleius pauca in senatu vociferatus L., talia vociferans V.; z de: his de rebus … neque satis libere me vociferari posse intellego Ci., vociferatusque de superbia patrum L.; z ACI: vociferantur … rem iudicari oportere Ci., Livius … vociferari vicisse Romanos L.; s finalnim stavkom: vociferari ut de re publica liceret dicere L.; z odvisnim vprašanjem: cum duces undique vociferarentur, quid starent L., vociferari Decius, quo fugerent L.; pass. brezos.: vociferatum (sc. est) fortiter L. klicalo se je, klicali so (to obl. lahko izpeljujemo tudi iz act. glag. vōciferō; gl. opombo spodaj).

2. metaf. (o neživih subj.) glasiti se, oglasiti (oglašati) se, (za)zveneti, zazvene(va)ti: carmina … divini pectoris eius vociferantur Lucr., aeraque quae claustris restantia vociferantur Lucr., res ipsaque per se vociferatur Lucr. govori, glasno kaže, ratio tua coepit vociferari naturam rerum Lucr. glasno učiti. — Act. soobl. vōci-ferō -āre -āvī -ātum: qui … vociferant saepe Varr. (o petelinih) glasno pojejo; morda od te soobl. tudi: vociferatum (sc. est) fortiter L. (gl. zgoraj pod 1. pass. brezos.).

vocinglear kričati, vpiti

whoop [hu:p]

1. samostalnik
glasen krik, vpitje, krik in vik, kričanje; bojni krik, krik maščevanja
pogovorno prebita para

not worth a whoop počene pare ne vreden

2. neprehodni glagol
vpiti, kričati; sopsti, sopihati
prehodni glagol
zavpiti (kaj), kričati na koga, nahruliti (koga)

to whoop it up ameriško, sleng razgrajati

3. medmet
hej! halo!

whoop for...! naj živi...! živel...!

yammer [jǽmə] škotsko, narečno neprehodni glagol
tarnati, stokati, ječati; tuliti, vpiti
prehodni glagol
jokaje reči ali povedati; (po)želeti, hoteti

yatter [jǽtə]

1. samostalnik
škotsko vpitje, kričanje; blebetanje

2. neprehodni glagol
blebetati, brbljati, klepetati; kričati, vpiti

yawp, yaup [jɔ:p]

1. samostalnik
pogovorno, narečno krik, vpitje, tuljenje; glasno in bedasto govorjenje; hripav glas

2. neprehodni glagol
vpiti, tuliti; glasno in bedasto, neumno govoriti; glasno zehati

yawl¹ [jɔ:l]

1. samostalnik
pogovorno vpitje, glasen jok, tuljenje

2. neprehodni glagol
tuliti, glasno jokati, vpiti

yell¹ [jel]

1. samostalnik
krik, vrisk; bojni krik ali klic
ameriško, šport vzklik bodrenja, navijanje (za)

2. neprehodni glagol & prehodni glagol
vpiti, kričati, vreščati, dreti se, tuliti; krohotati se

she yelled with fear zavpila je od strahu
to yell for ameriško, kanadsko, šport glasno navijati za
to yell out krikniti, zavpiti
prehodni glagol
krikniti, zavpiti

to yell out an order, an oath zavpiti ukaz, krikniti kletvico
to yell a team to victory navijati za zmago kakega moštva

yelp [jelp]

1. samostalnik
lajež, bevskanje, cviljenje; vpitje, kričanje, vreščanje, krik

2. neprehodni glagol
lajati, bevskati
prehodni glagol
vpiti, vreščati

yoick [jɔ́ik] prehodni glagol
vzpodbujati, goniti (pse) s klici "yoicks!"
neprehodni glagol
vpiti, kričati "hura!"

zbierá zbiér vt.

1. kričati, vreščati; vpiti

2. rigati

абсорбировать vpi(ja)ti, vsrka(va)ti; použivati

аукать, аукнуть (za)vpiti, (za)kričati »hoj!«

вбирать, вобрать vsrka(va)ti, vpi(ja)ti; spreje(ma)ti;
вобрать голову в плечи potegniti glavo med ramena, kloniti

ввібра́ти (увібра́ти), вбра́ти (убра́ти) вберу́ док., vsŕkati -am dov., vpíti vpíjem dov.

верезжать kričati, vpiti

взывать, воззвать (zast.) (za)klicati, (za)vpiti;
в. о помощи klicati na pomoč

вопить vpiti, dreti se; tarnati

вопиять (cksl.) vpiti, kričati;
кровь праведника вопиет о мести kri pravičnega vpije po maščevanju