Franja

interporre^*

A) v. tr. (pres. interpongo)

1. vstaviti, vstavljati:
interporre ostacoli ovirati
interporre tempo odlašati
interporre la propria influenza posredovati, zastaviti svoj vpliv

2. vložiti, vlagati:
interporre ricorso (a) pritožiti se (komu)

B) ➞ interporsi v. rifl. (pres. mi interpongo)

1. postaviti, postavljati vmes

2. posredovati (v prid nekoga)

interpose [intəpóuz]

1. prehodni glagol
vriniti (between med)
poseči vmes, posredovati; pripomniti, ugovarjati

2. neprehodni glagol
zavzeti se za koga, vmešati se, intervenirati, prekiniti se

interposer [-poze] verbe transitif vmes postaviti, vmes položiti

s'interposer vmes se vriniti, vmes poseči, posredovati
par personne interposée s posredovanjem neke osebe, po posredovalcu
la mère s'est interposée entre le père et le fils mati je posredovala med očetom in sinom

inter-queror -querī -questus sum vmes tožiti: interquesti L. (33, 35, dvomljivo mesto; po drugih rokopisih: leniter questi).

inter-quiēscō -ere -quiēvī vmes poči(va)ti, odpoči(va)ti (si), prenehati, premolkniti: Amm., cum haec dixissem et paulum interquievissem Ci., dicerem, quid impetus (haberet), si interquievisset, si intervallo surrexisset Sen. ph., interquiescere si liberet Plin. iun., dum interquiescit, dum emendato similis est Sen. ph.; pren.: Iulio mense, quo maxime lites interquiescunt Plin. iun. ko so ravno sodne počitnice, dolor interquiescit Sen. ph.

inter-scalptus 3 vmes izkopan; metaf. z vrezanimi podobami okrašen: columnae Iul. Val.

inter-scrībō -ere vmes pisati; z vrinjenimi dostavki izboljš(ev)ati, popraviti (popravljati): alia interscribere, alia rescribere Plin. iun.

inter-sēminō -āre (-āvī) -ātum vmes (na)sejati, zasejati: remedia interseminata Ap.

inter-serō¹ -ere -sēvī -situm vmes (na)sejati, (na)saditi, (po)staviti: pomis (dat.) intersita Lucr., malleolum vitibus i. Col., vitium numerum Col., intersitis buxeis fruticibus Col.

inter-serō² -ere (-seruī -sertum) vmes vtakniti (vtikati), vstaviti (vstavljati), vložiti (vlagati), vde(va)ti, doda(ja)ti: Cl., oscula mediis verbis O.; metaf.: has exornationes Corn. (govoru), causam interserens N. pod pretvezo, da … ; pod pretvezo, češ da … , nihil fraudis, nihil doli i. Ambr.

inter-situs 3 vmes ležeč (stoječ), vmes se nahajajoč, vmesen: areā vacanti intersitā Gell., nullis ossibus spinisve intersitis Plin., secundi quattuor (venti) intersiti sunt inter primores duos apud orientem occidentemque Ap., peregrinatio i. Plin., praedia agris i. Plin.

inter-sonō -āre vmes doneti, zveneti, peti: mediis intersonat Orpheus remigiis Stat. poje sredi veslačev.

inter-spergō -ere -spersī -spersum (inter, spargere) vmes potrositi, potresti, (po)škropiti: interspersus rarā canitie Ap., multa i. Ap.

intersperse [intəspé:s] prehodni glagol
vmes natresti, potresti, nastlati; posejati, posaditi (between, among med)
posuti, pomešati (with s, z)

interspersion [intəspé:šən] samostalnik
potresanje, posipanje, razsipanje; sajenje vmes

inter-spīrō -āre vmes (od)dihati; metaf. zrak spuščati (o posodah, ki niso popolnoma zaprte): quā interspirat (operculum) Cat.

inter-sternō -ere (-strāvī) -strātum vmes razprostreti (razprostirati), položiti (polagati): arenae vice bitumine interstrato Iust. vmes namazana, assulis taedae interstratis Plin.

inter-stes -stitis (inter, stāre) vmes se nahajajoč, vmesen: Tert.

inter-stō -āre -stetī in -stitī vmes stati, biti (o času): dum ad Chionitas et Eusenos haec scripta mittuntur, tempus interstitit longum Amm., cum tempus interstetisset exiguum Amm.

inter-strepō -ere vmes vreščati, bučati, hrumeti, šumeti, doneti; z acc.: Phrygias urbes Cl.; z dat.: mediis undis Ci. (o Nereju).