sēmi-madidus 3 (sēmi in madidus) napol (na pol) moker, polmoker, napol (na pol) vlažen, polvlažen: sed quandoque arabitur, observabimus, ne lutosus ager tractetur neve exiguis nimbis semimadidus COL.
sentine [sɑ̃tin] féminin, marine del podpalubja (pri ladji), kjer se nabira voda; figuré umazan in vlažen kraj
siroc(c)o [sirɔ́k(ou)] samostalnik
(veter) široko; topel in vlažen južni veter v Italiji in na Jadranu; suh puščavski veter, ki nosi pesek iz Sahare
siroc(c)o [sirɔko] masculin (veter) široko, jugovina, topel in vlažen južni veter na Jadranu in v Italiji
soft2 [sɔft]
1. pridevnik
mehek, upogljiv, popustljiv; mil, blag (podnebje, temperatura itd.); miren, nekričeč (barva); okusen, piten (vino); gladek (koža); topel, topel in vlažen, deževen (vreme); lahen, rahel (udarec, trkanje); tih, pridušen (glas); ljubezniv, prijazen; nežen (with z)
miren (spanje)
ekonomija nestabilen (cene); kóven (kovina), drobljiv, krhek (kamen)
sleng lahek; zaljubljen (on v)
nemožat, pomehkužen, mlahav, neodporen, brez energije; bedast, neumen, prismuknjen
fonetika zveneč; palatalen, brez pridiha (aspiracije)
as soft as butter mehek kot maslo
soft air mil, blag zrak
soft climate mila klima
soft corn vlažna odebelitev kože med nožnimi prsti
soft currency nekonvertibilna valuta
a soft day deževen dan
a soft drink ameriško, sleng brezalkoholna pijača
soft eyes mile oči
soft goods tekstil(ije)
a soft job lahka služba
soft money ameriško papirnati denar, bankovci, menice
soft muscles mlahave mišice
soft nothings ljubavno gruljenje, sladke besede
soft roe ribje mleko
soft sawder laskanje, prilizovanje
soft sex, softer sex ženski spol, ženske
soft soap mehko kalijevo milo, figurativno; ameriško, sleng laskanje, dobrikanje
soft solder pločevina, ki se stali pri relativno nizki temperaturi
soft tack sleng bel kruh, navtika mehek kruh (ne prepečenec), dobra hrana
soft thing pogovorno lahko izvedljiva stvar, lahka in dobro plačana služba; laskanje; neumnost
soft weather odjuga
soft winter mila zima
soft wood mehak les
he was rather soft in this affair ni ravno briljiral v tej zadevi (stvari)
2. prislov
počasi, tiho
to fall soft srečno pasti
to lie soft ležati na mehkem
3. samostalnik
mehkoba, milina
pogovorno slabič; bedak
4. medmet
arhaično počasi! polahko!
sūdō -āre -āvī -ātum (indoev. kor. *su̯oidō- in *su̯eides- potiti se; prim. skr. svídyati, svḗdatē poti se, gr. ἱδρώς in ἶδος pôt, znoj, gr. ἱδρώω in ῑ̓δίω potim se, lat. sūdor [iz **su̯oidōs,], let. swiêdri [pl.] pôt, svīdu, svīst, svīstu potiti se, stvnem. sweiz = nem. Schweiß, nem. schwitzen)
I. intr.
1. potiti se, znojiti se: Pl., Varr., Cels., Col., Sen. ph. idr., (sc. Antonius) sudat, pallet Ci., cum Cumis Apollo (Apolonov kip) sudavit Ci., senatui nuntiatum est … deorum sudasse simulacra Ci., hic (sc. equus) vel ad … maxima campi sudabit spatia V. bo poteč se hitel, inlacrimat templis ebur aeraque (bronasti kipi) sudant V. (to je veljalo za neugodno predznamenje), multa tulit fecitque puer, sudavit et alsit H., navis … iuvenum sudantibus acta lacertis O., in montem sudantes conscendimus Petr.
2. metaf.
a) mezeti kaj iz česa, po čem, moker, vlažen biti od česa, kaj kapljati od česa, preplavljen biti s čim, kaj hlapeti, izhlapevati iz česa ipd.; z abl.: Enn. ap. Non., Lucr., Sil., Mart. idr., scuta duo sanguine sudasse L., totiens sudarit sanguine litus? V., sudant humore lacunae V. hlapi se dvigajo iz morskih plitvin, cum humore continuo Cumanus Apollo sudaret Fl.
b) pesn. (o tekočini, vlagi sami) (iz)cediti se, (iz)mezeti iz česa, izločiti (izločati) se, prodreti (prodirati) na dan (plan) iz česa: odorato sudantia ligno balsama V., dulcis odoratis humor sudavit ab uvis Sil., per agros iam sponte sudent inriguae spirantia balsama venae Cl.
3. potiti se, znojiti se = truditi se s čim, ukvarjati se s čim, ubadati se s čim, zelo si prizadevati za kaj, (marljivo) delati na čem, pri čem, (na)mučiti se pri čem, ob čem ipd.: sudabis satis, si … Ter., sudandum est iis pro communibus commodis Ci., vides sudare me iam dudum laborantem Ci. ep., ipsi sudabunt, si di volunt Ci. znojili se bodo = naj se znojijo = vroče jim bo = naj jim bo vroče, quom ille diceret se sine causa sudare Ci. (dvoumno, v pravem in pren. pomenu), has meus ad metas sudet oportet equus Pr., sub ingenti gaudet sudare pharetra Stat., in mancipii redhibitione sudare Q.; pesn. z inf.: ferrea sudant claustra remoliri Stat.; brezos.: ad supervacua sudatur Sen. ph. —
II. trans.
1. izpotiti, izznojiti, poteč se da(ja)ti od (iz) sebe, izločiti (izločati, izločevati): durae quercus sudabunt … mella V., sudata ligno terra O., hae (sc. arbores) balsama sudant Iust., ut … virgulae balsama … sudarent Hier., nemora … ubi tura balsamaque sudantur T., hoc (sc. oleum) tibi sudavit baca Venafri Mart., monstra … credita sunt … in Sardinia scuta duo sanguinem sudasse Val. Max., et (sc. Iesus) sudavit sanguinem Aug. je krvavi pot potil.
2. preznojiti, s potom zmočiti: vestis sudata Q.
3. meton. tako rekoč v potu svojega obraza = s trudom narediti (delati), napraviti, izdelati (izdelovati), opraviti (opravljati), urediti (urejati): proelium Prud.; najpogosteje v pt. pf.: multoque labore Cyclopum sudatum thoraca capit Sil., sudatus labor Sil., zona manibus sudata Serenae Cl.
tossicone m toskansko hud vlažen kašelj
umidiccio agg. (m pl. -ci; f pl. -ce) precej vlažen
ūvēscō -ere (incoh. k ūvēre (umere) moker biti) posta(ja)ti moker, posta(ja)ti vlažen, (z)močiti se, (na)vlažiti se: suspensae in litore vestes uvescunt Lucr.; pesn. pren. napiti se, opojiti se (o pivcu): seu modicis (sc. poculis) uvescit lentius H. si moči grlo, se opija.
ūvidulus 3 (demin. ūvidus) mokroten, nekoliko moker, nekoliko vlažen: sed nos quoque fulgeremus devotae flavi verticis exuviae uvidulam a fluctu cedentem ad templa deum Cat.
vȕgnuti -nēm postajati vlažen: zidovi vugnu od pare
water compress [wɔ́:təkɔmpres] samostalnik
medicina moker, vlažen obkladek
water dressing [wɔ́:tədresiŋ] samostalnik
medicina zdravljenje rane z vodo; vlažen obkladek
wechselfeucht zmerno vlažen
weep*2 [wi:p] neprehodni glagol
jokati, plakati, ihteti (at, over ob, nad)
kapljati, cureti, biti vlažen; izparevati, potiti se
botanika imeti viseče veje (willow vrba)
prehodni glagol
točiti, pretakati, prelivati (solze); objokovati, žalovati (za kom); izparevati vlago
to weep for joy, with pain jokati od veselja, od bolečine
to weep irsko, pogovorno, figurativno točiti krokodilove solze
to weep one's heart (ali eyes) out izjokati si oči, ugonabljati se od žalosti
to weep tears of joy jokati solze veselja
to weep o.s. out izjokati se
to weep away the time ves čas prejokati, kar naprej jokati
wet pack [wétpæk] samostalnik
medicina moker, vlažen obkladek; prsni ovitek
мокроватый precej moker, precej vlažen
сыреть vlažen postajati; (gov.) rediti se (znamenje bolezni)