Franja

überfallen^*1 viseti preko; padati preko; Blätter auf einer Säule: izstopati; Wasser: prelivati se

überhängen^*1 viseti preko (česa)

нависать, нависнуть viseti nad čim, nagniti se na stran;
нависает угроза войны preti nevarnost vojne;
тучи нависают над нами oblaki vise nad nami

парить¹

1. pariti; v pari kuhati;
парит (brezos.) soparno je;

2. v zraku plavati, viseti v zraku;

3. prepuščati paro

свешивать, свесить spuščati dol, spustiti dol, pustiti viseti, sklanjati čez kaj, skloniti čez kaj;

aerārius 3 (aes)

1. rúden, bronen, méden, s kovinami (bronom, bakrom, medjo) se ukvarjajoč: lapis Plin. rudnata kamnina, ruda, ae. metalla Vitr., Plin. ali ae. structurae C. rudniki, officina Plin. topilnica, čistilnica, fornaces Plin. topilnice rude, as Petr. bakren as, faber Plin., Vulg. ali artifex Vulg. kovinar, bronar, kotlar, medeninar, ulivalec kipov, ars Iust., folliculus aerarius Cael. topilniški meh. Od tod subst.
a) aerāria -ae, f (sc. officina) topilnica, čistilnica: Varr., Plin.
b) aerārius -iī, m = aerarius faber: Plin., Mart.

2. occ. na bakren denar nanašajoč se, kdor ali kar ima opraviti z bakrenim denarjem ali vojaško mezdo, denaren: ratio C. računanje z bakrenim denarjem, preračunavanje na baker = nižje denarno merilo, missus Varr. ap. Serv. zadnja (sprva plačana iz nabranega denarja [aes]) tekma na cirkuških igrah, milites Varr. vojaki najemniki, illa vetus aeraria fabula Ci. tista stara pravljica o bakrenih novcih (s katerimi je baje Vetij plačal Klodijo kakor vlačugo), tribuni aerarii Varr., Ci. idr., erarni tribuni, izplačevalci (plebejskega stanu), ki so izplačevali vojakom iz državne blagajne (aerarium) prejeti denar, zlasti mezdo (aera); od l. 70 po Avrelijevem zakonu (lex Aurelia iudicaria) do l. 46 poseben, po imetju vitezom najbližji razred državljanov, iz katerega so volili tretjino sodnikov; sg. tribunus aerarius Ca. ap. Gell. Od tod subst.
a) aerārius -iī, m (sc. civis) erarec, „glavninar“, pripadajoč zadnjemu razredu rimskih državljanov, ki ni imel nobenih pravic in nobenih dolžnosti razen plačevanja določene glavnice (aera); premestitev v ta razred je bila najhujša kazen: his... equi adempti,..., tribuque moti aerarii omnes facti L., censor (eum) in aerarios referri iubet Ci.; kot adj. fem.: omnes tribus praeter unam aerarias reliquit L. epit.
b) aerārium -iī, n zakladnica, erar, državna blagajna, zlasti rimska v Saturnovem svetišču, kjer je bila tudi shramba državnih dokumentov in legijskih znamenj: Varr., C. idr., auri ratio constat, aurum in aerario est Ci., rationes in aerarium... detuli Ci., pecuniam referre in aerarium Ci., aurum... in aerarium deferre ali ferre L., tibi senatus pecuniam ex aerario prompsit Ci., in beneficiis ad aerarium delatus est a L. Lucullo Ci. v zahvalo za nagrado ga je napotil L. Lukul k drž. blagajni; signa ex aerario deferre, signa ex aerario prompta L.; decreta patrum ad aerarium deferre T. v državno shrambo, v tem pomenu tudi: legem condere in aerarium Suet., apud aerarium pendēre Suet. v državni shrambi (kjer so se hranili tudi sodni spisi) „viseti“, o tožencu, čigar pravda še teče; aerarium sanctius (ali sanctum Fl.) tajna državna blagajna, v kateri je bil spravljen denar za nujno silo: quod (aurum vicesimarium) in sanctiore aerario ad ultimos casus servabatur L., pecuniam de aerario sanctiore auferre Ci. ep., tantus repente terror invasit, ut... (Lentulus) aperto sanctiore aerario ex urbe profugeret C.; od tod pren.: illic opes (sc. dicendi) velut sanctiore quodam aerario reconditae, unde ad subitos quosque casus... proferantur Q. Leta 6 po Kr. je cesar Avgust v Rimu ustanovil poseben oddelek državne blagajne: aerarium militare vojno blagajno (za vzdrževanje, mezde in pokojnine vojakov): T., Suet. Za časa cesarjev je aerarium državna blagajna, v nasprotju s cesarsko zasebno blagajno (fiscus): bona Seiani ablata aerario, ut in fiscum cogerentur T., summa aerarii fiscique inopia Suet. O drugih blagajnah: Delum commune aerarium esse voluerunt N., in aerario nihil habent civitates Ci., privatum aer. N. zasebna blagajna; litteras publicas, quas in sanctiore aerario conditas habebant Syracusani Ci. v tajni shrambi. Met. državno imetje, državni zaklad: domum ex aerario aedificare CI. ob državnih stroških; tudi zakladnica, zaklad kakega kralja: Ci. (Ep. ad Atticum VI. 1, 3).

air¹ [ɛr] masculin zrak; ozračje, atmosfera; veter, sapica

air frais, liquide, lourd, vicié svež, tekoč, soparen, pokvarjen zrak
grand air svež zrak
air comprimé stisnjen zrak
air grisouteux treskavi plin
en l'air v zraku, figuré neutemeljen
en plein air na prostem
armée féminin de l'air vojno letalstvo
conditionnement masculin d'air klimatizacija
contes masculin pluriel en l'air bajke
couche féminin d'air zračna plast
coup masculin d'air prepih
hôtesse féminin de l'air stevardesa
projets masculin pluriel en l'air (figuré) gradovi v oblakih
pompe féminin à air zračna sesalka
paroles féminin pluriel, promesses féminin pluriel en l'air prazne besede, obljube
traite féminin en l'air menica na izmišljeno ime
une tête en l'air lahkomiseln, plitev, prazen človek
trou masculin d'air zračna luknja, žep
changer d'air zrak, menjati, menjati bivališče
donner de l'air à quelque chose dati zraka čemu, prezračiti kaj
être en l'air viseti v zraku; biti v neredu
tout est en l'air vse je narobe
être libre comme l'air od nikogar ne biti odvisen
il fait de l'air (veter) piha
flanquer en l'air (familier) odvreči, stran vreči
laisser échapper l'air izpustiti zrak
mettre à l'air des draps d'un lit prezračiti posteljnino
mettre en l'air spraviti v nered
parler, agir en l'air tjavdan govoriti, delati
prendre l'air iti na zrak, (aéronautique) vzleteti, dvigniti se
regarder en l'air v zrak, kvišku gledati
tirer en l'air streljati, ustreliti v zrak
vivre de l'air du temps od zraka živeti
il y a de l'air vetrovno je
il n'y a pas d'air niti sapice ni
il y a quelque chose en l'air nekaj je v zraku, nekaj se kuha
il y a des courants d'air vleče, prepih je
ficher, foutre en l'air odvreči, znebiti se

angehängt viseč, obešen; (angeschlossen) priključen; angehängt sein biti obešen na, viseti na, biti priključen

balance¹ [bǽləns] samostalnik
tehtnica; ravnotežje, protiutež; nihalo; kritje
trgovina bilanca; saldo
ameriško, hudomušno ostanek

to be (ali hang, tremble, swing) in the balance viseti na nitki, biti v kritičnem položaju
to lay in balance tvegati
off one's balance ves iz sebe, razburjen
balance of payments plačilna bilanca
to carry forward the balance prenesti ostanek na nov račun
to keep one's balance ohraniti ravnotežje
to lose one's balance zgubiti ravnotežje
to strike a balance narediti bilanco; najti ravnotežje; figurativno izvesti posledice
balance of power politično ravnotežje
(trembling) in the balance neodločen
to be weighed in the balance and found wanting ne izpolniti upov, razočarati

bouton [butɔ̃] masculin gumb; popek; bradavica

él stikalo; tipka
(bouton-)pression pritiskalni gumb
bouton d'acné akna, mozolj
bouton fantaisie okrasni gumb
bouton de mire muha (na puški)
bouton de chaleur vročinski izpuščaj
avoir des boutons sur le visage imeti mozolje na obrazu
le bouton a sauté gumb je odletel, se je odtrgal
recoudre un bouton zopet prišiti gumb
ne tenir qu'à un bouton viseti na nitki
tourner le bouton zavrteti gumb; odpreti, prižgati električno luč

cabello moški spol las (na glavi), lasje; brada koruznega storža

cabello corto kratki lasje; deška (paževska) pričeska (pri ženskah)
estar u/c pendiente de un cabello na lasu viseti
hender (partir) un cabello en el aire dlako cepiti
llevar a uno en un cabello okoli prsta koga oviti
no montar un cabello počenega groša ne vreden biti
en cabellos gologlav
estar colgado de los cabellos biti v težkem položaju
traer a/c por los cabellos za lase kaj privleči
los cabellos se le ponen de punta lasje mu gredo pokonci

capello m las:
farsi i capelli dati se ostriči
perdere i capelli dobivati plešo
avere un diavolo per capello pren. biti jezen kot ris
essere sospeso a un capello pren. biti v hudi nevarnosti, viseti na niti
essere a un capello da qcs. biti čemu zelo blizu
al capello za las natančno
tirare qcn. per i capelli pren. koga prisiliti
scusa tirata per i capelli pren. za lase privlečen izgovor
spaccare un capello in quattro pren. dlakocepiti
un capello pren. nič:
non rischiare un capello ne tvegati prav nič
c'è mancato un capello che... malo je manjkalo, pa...
non torcere un capello ne skriviti lasu
mettersi le mani nei capelli pren. biti jezen, obupan
averne fin sopra i capelli pren. biti koga, česa do grla sit
ho sentito drizzarmi i capelli lasje so se mi naježili
fino alla punta dei capelli pren. od glave do peta
avere più guai che capelli pren. imeti hudo smolo, biti v hudih škripcih
afferrare la fortuna per i capelli pren. izrabiti priložnost

cerner [-ie-] (pre)sejati, (pre)rešetati; opazovati; ogledovati; čistiti; pršeti; kriliti, frfrati

cernerse v zraku plavati, viseti (nad), groziti (nevarnost)

cheveu [šəvö] masculin las; razpoka (v porcelanu)

à un cheveu za las, za širino lasu
en cheveux brez klobuka (o ženski), razoglav
cheveus d'ange girlande na božičnem drevesu; tanki rezanci; vložene limonine lupine
cheveux de Vénus (botanique) Marijini lasci
cheveu d'or zlat rob (na porcelanu)
brosse féminin à cheveux ščetka za lase
chute féminin des cheveux izpadanje las
épingle féminin à cheveux lasnica
faux cheveux nepravi lasje
s'arracher les cheveux lase si puliti
avoir mal aux cheveux imeti »mačka«, biti skrokan
couper, fendre les cheveux en quatre (figuré) dlake cepiti
défaire, couper, teindre les cheveux razpustiti, ostriči, barvati lase
cela fait dresser les cheveux človeku se naježijo lasje ob tem
ne pas se faire des cheveux (blancs) ne si delati sivih las
il s'en est fallu de l'épaisseur d'un cheveu za las je manjkalo
porter les cheveux courts, longs nositi kratke, dolge lase
se prendre aux cheveux skočiti si v lase, biti si v laseh
saisir l'occasion aux cheveux zgrabiti za priložnost
ne tenir qu'à un cheveu viseti na nitki, za las manjkati
ne pas toucher un cheveu à quelqu'un niti lasu komu ne skriviti
toucher un cheveu de la tête de quelqu'un (figuré) samo malo se koga dotakniti, povzročiti mu najmanjšo možno škodo
tiré par les cheveux za lase privlečen
tirer par les cheveux zlasati
il va y trouver un cheveu občutil bo veliko razliko v svojo škodo
cela vient, arrive comme un cheveu sur la soupe (familier) to pride ob nepravem času, to je popolnoma neumestno
il y a un cheveu! (populaire) stvar ne gre gladko!

cōnsistō -ere -stitī (—)

A. intr.

I.

1.
a) sprva samo o množinskih pojmih (kakor kaže predlog) = skupaj stopiti (stopati), sestopiti (sestopati), skupno ustopiti (ustopati) se kam, namestiti (nameščati) se, postaviti (postavljati) se, v logičnem pf. = skupaj stati: iusserunt pronuntiare, ut (milites) in orbem consisterent C. da se naj postavijo v krogu, da naj stopijo v krog, hi proximi constitere L., (complures) circa eum constiterunt Cu., constitit in digitos extemplo arrectus uterque V., ubi constiterunt hinc Thisbe, Pyramus illinc O.; (o kolekt. pojmih): tota in illa contione Italia constitit Ci. se je sešla; occ. voj. skupaj postaviti (postavljati) se, položaj zavze(ma)ti, namestiti (nameščati) se: legionis nonae et decimae milites in sinistra parte acie constiterant C. so se bili postavili v bojno vrsto, so stali v bojni vrsti, sine ducis operā (copiae) sic ordinatae consistebant N., proximi cornibus constiterunt regii equites L.; (o ladjah): naves profectae ex portu nostris adversae constiterunt C.
b) (potem o posamezniku) α) = kam stopiti (stopati), ustopiti (ustopati) se, postaviti (postavljati) se, nastopiti (nastopati), v logičnem pf. = stati: ne saucio quidem eius loci, ubi constiterat, relinquendi facultas dabatur C., post acer Mnestheus adducto constitit arcu V., constiterat quocumque modo (Argus), spectabat ad Io O., in scaena vero postquam solus constitit Ph. (o glumaču), c. cum aliquo Petr. (o gladiatorju), consistens inter fratres medius Suet. β) jur. na sodišče priti, pred sodiščem nastopiti (nastopati) kot priča: loco testis c. Val. Max.; pogosteje kot tožnik = potegovati se na sodišču za svojo stvar, pravdati se: ad horam Q., cum matre Sen. ph., cum debitoribus, adversus dominos, in iure Icti. — Kje? (pesn.) s samim abl. (loci): c. loco O., conveniunt populi … consistuntque iugis O., mediā consistit arenā V.; s praep.: c. in collibus, in muro, in porta C., constitit in medio O., c. in limine domus suae Cu., in ponte sublicio Val. Max., ad mensam Ci., ad signa C., ad Alliam L., ad aras O., puer constitit ante deam O., c. ante vestibulum regiae Cu., sub muro C., pro (pred) castris S., cum constitissent inter duas acies L., c. supra ripam stagni O. (o pticah).
c) pri kockanju pasti (padati) (o kockah): quadringentis talis centum Venerios non posse casu consistere Ci.
č) pren. α) stopiti (stopati) na stran koga, pristopiti (pristopati) h komu, ujemati se kom, zlagati se s kom: videsne Zenonem tuum cum Aristone verbis consistere, re dissidere Ci. β) postaviti (postavljati) se v razpravo s kom, spustiti (spuščati) se v sporni razgovor s kom, razpravljati, razgovarjati se, prerekati se s kom: de aliqua re, cum aliquo de aliqua re, adversus aliquid Eccl.

2. pren. (o abstr. in stvareh)
a) nastopiti (nastopati) = nasta(ja)ti, pojaviti (pojavljati) se, (po)kazati se, (z)goditi se, obsta(ja)ti, uveljaviti (uveljavljati) se, obveljati: Varr., Cels., Plin., ubi cetera maleficia consistunt Ci., in quo (viro) non modo culpa nulla, sed ne suspicio quidem potuit consistere Ci., ut, unde culpa orta esset, ibi poena consisteret L., sunt certi denique fines, quos ultra citraque nequit consistere rectum H., non in te quoque constitit idem exitus O.
b) sestavljen biti iz česa, stati, sloneti, temeljiti na čem, opirati se na kaj; z in in abl.: maiorque pars victus eorum in lacte, carne, caseo consistit C., vita omnis in venationibus atque in studiis rei militaris consistit C., cum omnis Gallicis navibus spes in velis armamentisque consisteret C., spes omnis consistebat Datami in se locique natura N., cum in eo salus et vita optimi cuiusque, libertas populi Romani dignitasque consisteret Ci., tibi certe confitendum est causam perniciosissimi belli in persona tua constitisse Ci., doleo, cum res publica inmortalis esse debeat, eam in unius mortalis anima consistere Ci., in hoc summa iudicii causaque tota consistit Ci.; z e(x): e quibus haec rerum summa consistit Lucr., reliquae (legiones) ex fugitivis consistebant Auct. b. Hisp.; z drugimi praep.: in his quoque causis … quaestio inter utile atque honestum consistet Q., facetum quodque non tantum circa ridicula opinor consistere Q.; s samim abl.: Lucr., Q., ita exiguo tempore magnoque casu totius exercitus salus constitit C.

II.

1. (o osebah) ustaviti (ustavljati) se, posta(ja)ti, osta(ja)ti, obsta(ja)ti, mirno stati: Pl., Suet., ubi ad ipsum veni diverticulum, constiti Ter., si ludius constitit aut tibicen repente conticuit Ci., cum hoc consistit, hunc amplexatur Ci., neque is consistens in loco, sed inambulans Ci., viatores etiam invitos consistere cogunt C., misere discedere quaerens ire modo ocius, interdum consistere H., constitit hic V., huc ubi pervenit, constitit ante domum O., c. citra limen foresque O., limine constiterant O., Hypsipyle vacuo consistit in thalamo Pr., iumenta … in quadam valle constiterant Cu., quocumque constiti loco, ibi cogitationes meas tracto Sen. ph. koder hodim in kjer stojim, egressi tecta consistimus Plin. iun.; brezos.: ista, quae spectantur, ad quae consistitur Sen. ph.; pren.: ipsa mihi veritas manum inicit et paulisper consistere et commorari cogit Ci., in hoc igitur campo cum liceat oratori vagari libere atque, ubicumque constiterit, consistere in suo Ci., c. non eodem loci prae ardore Suet. (o govorniku), c. in uno nomine, in sententia, in singulis Ci., consilium constitit Ci. sklep stoji trdno, sklep je trden.

2. occ.
a) ustaviti se, v logičnem pf. = trdno stati: c. in arido C., naves tutius consistunt in vadis C. se usidrajo, in fluctibus consistendum erat C., si prohibent consistere vires O.; pren.: quales cum vertice celso aëriae quercus … constiterunt V. stoje trdno ukoreninjeni, nullo in loco, nulla in persona stabilibus nixa radicibus consistunt Val. Max. se ne vežejo trajno na noben kraj, se trajno ne drže nobenega kraja.
b) voj. ustaviti (ustavljati) se kje, utaboriti se, počivati: Hirt., Auct. b. Afr., reliquos in fugam coniciunt neque consistere patiuntur C., c. ad medium fere spatium C., (in) locus, ubi constitissent C. kjer so se bili utaborili, kjer zdaj taborijo, consistit a fuga (po begu) Romana acies L., agmen nec progredi nec consistere audet Cu.; tudi = (trajno) ustaviti (ustavljati) se, trdno ustaviti se: cum (Pompeius) constiterit et timere desierit Balbus in Ci. ep., ne consistere possit in Italia Antonius, dabo operam Brutus in Ci. ep., (Antonius) non mehercules horam constitisset Plancus in Ci. ep.; pren. (o govorniku): confiteor … me consistere in meo praesidio sic, ut non fugiendi hostis, sed capiendi loci causā cessisse videar Ci.
c) (o potnikih, ubežnikih, pregnancih) kje ustaviti (ustavljati) se, posta(ja)ti, (po)muditi se: in quibus (oppidis) consistere praetores et conventum agere soleant Ci., qui … Romae post quaesturam illam nefariam vix triduum constitisset Ci.; (poseb. o ladjah in mornarjih) = kje obstati, pristati, zasidrati se: c. in portu L., naves contra Lissum in ancoris constiterunt C., ipse ad ancoram una nocte constitit C.
č) kje trajno ustaliti se = nastaniti se, naseliti se, udomačiti se: Sen. ph., (nemo) prope audet consistere C., cives Romani negotiandi causā ibi constiterunt C., c. in agris Cadurcorum Hirt., petit Latio consistere Teucros V., c. in Aoniā O., nec tamen hāc profugum consistere Pelea terrā fata sinunt O., c. in ea sede Cu., Uticae Val. Max.; poseb. kot trgovec kje imeti stojnico, prodajati: c. in taberna Varr., ede, ubi consistas Iuv.

3. pren.
a) α) osta(ja)ti pri čem (v kakem stanju), držati se česa: c. intra professionem suam Cels., maledictum, quod intra verba constitit Ps.-Q., at C. (= Gaius) eiusque posteri … in equestri ordine constiterunt usque ad Augusti patrem Suet. β) obsta(ja)ti = bivati, biti: sine agri cultoribus nec consistere mortales nec ali posse manifestum est Col.
b) ustaviti (ustavljati) se, obtičati, zasta(ja)ti: vel concĭdat omne caelum omnisque natura consistat necesse est Ci., Ixionii cantu rota constitit orbis V., iaculum … medio spinae curvamine fixum constitit O., illic et nebulas, illic consistere nubes iussit O. viseti, oculus consistit Cels., inanes nuces in summo humore consistere Petr. da se drže..., da ostanejo v...; (o tekočinah) ustaviti se, zasta(ja)ti = teči prenehati, otrdeti, strditi se: neque sanguis ullo potis est pacto profluens consistere Enn. ap. Ci., tandem constitit sanguis Cu., ut, si pluerit, non consistat aqua Varr., quin rapidum placidis etiam mare constitit undis Tib., neque enim consistere flumen nec levis hora potest O., ter frigore constitit Hister O. je zamrznil, frigore constitit unda O., cum iam perfecte mustum deferbuit et constitit Col. se je usedel; occ. medic. α) zgostiti se: album ex ovo cum rosa (z rožnim oljem) mixtum, adiecto, quo facilius consistat, contritae rosae pulvere Cels. β) (o želodcu, trebuhu) nehati bljuvati oz. nehati liti (driskati), odnehati, umiriti se: stomachus, alvus, ventriculus consistit Cels.; pituitae cursus (izločanje sluzi) consistit Cels., tanta me διάὀῥοια arripuit, ut hodie primum videatur consistere Ci. ep.
c) nehati, preneha(va)ti, odleči (odlegati), poleči (polegati) se, umiriti (umirjati) se: cum febris augeatur, consistat, decedat Cels., morbus increscit, consistit, minuitur Cels.; omnis familiae causa consistit tibi Pl., si infinitus forensium rerum labor … aetatis flexu constitisset Ci., consistere usura debuit, quae erat in edicto meo (v mojem razglasu dovoljeno obrestovanje) Ci. ep., omnis administratio belli constitit C., cum ad Trebiam terrestre constitisset bellum L., infracta constitit ira O. se je polegla; occ. umiriti se, pomiriti se, pobrati se, k sebi priti: ita ..., uti neque mens neque vox neque lingua consisteret Ci., religiones violatae … consistere eius animum sine furore … non sinunt Ci., neque enim patrius consistere mentem passus amor V.; enalaga o osebi sami: neque mente nec lingua neque ore c. Ci. ep., tranquillo animo, quietā mente c. Ci. v duši pobrati se in se pomiriti.
č) (metafora iz rokoborbe) ustopiti se, vzdrž(ev)ati, držati se, trdno stati, obveljati, veljavo pridobi(va)ti si; (o govorniku): minimeque in lubrico versabitur (orator) et, si semel constiterit, numquam cadet Ci., c. in hac causa, in forensibus causis, contra vos in contione Ci., in dicendo Ci. govor izvršiti, ubi sensi me in possessione(m) iudicii ac defensionis meae constitisse Ci., vix singulis aetatibus binos oratores laudabiles constitisse Ci. da sta se … dokopala do ugleda; (o obtožencu): verbo quidem me superabis ipso iudice, re autem ne consistes quidem ullo iudice Ci., spes est et hunc miserum … aliquando tandem posse consistere Ci., Pisonem consulem nulla in re consistere sum passus Ci.; (o pravdi sami): quia magistratus aliquis reperiebatur, apud quem Alfeni causa consisteret Ci.; (o tistem, ki se bori z usodo): nec tamen tradidisti te, subsiluisti et acrior constitisti Sen. ph., attolle animum, adversus formidata consiste Sen. ph.

B. trans. (zelo dvomljivo) = constituere ustanoviti, določiti (določati): vitam c. tutam Lucr., coniciendae consistendaeque causae gratiā Gell.

eyelid [áilid] samostalnik
anatomija veka

to hang on by the eyelids na nitki viseti, biti v nevarnem položaju

fil [fil] masculin nit; vlakno; sukanec, preja; vrvca; žica

él vod; (voda, življenje) tek, tok; (nož) ostrina, rezilo; (marmor, steklo) žila
fil d'acier, d'antenne, de cuivre, de fer jeklena, antenska, bakrena, železna žica
fil aérien vod nad zemljo
fil d'araignée nit pajčevine
fil de bois lesno vlakno
fil d'Ariane (figuré) sredstvo, ki nas pripelje, ne da bi zašli, do cilja
fil à brocher nit za spenjanje
fil conducteur prevodna žica, figuré vodilna rdeča nit
fil à coudre sukanec
fil électrique električna žica
fil gros dreta
fil de laine peignée, de lin, à repriser, de soie preja, nit iz česane volne, lanu, za krpanje, iz svile
fils de fer barbelés bodeča žica
fil de masse, de (mise à la) terre zemeljski vod
fil occupé žica pod napetostjo
fil à plomb grezilo
fil du rasoir rezilo britve
fil recouvert, garni, guipé prevlečena, oblečena žica
fil retors sukanec
fil télégraphique, téléphonique telegrafska, telefonska žica
fil de la vie nit življenja
fils de la Vierge pajčje niti
boule féminin, pelote féminin de fil klobčičpreje
brin masculin de fil nitka
coup masculin de fil telefonski pogovor
mince comme un fil tenek kot nit
réseau masculin de fil de fer žična ovira
téléphonie féminin sans fil, T. S. F. brezžična telefonija, radio
au fil de l'eau s tokom
au fil des jours, il devenait plus triste dan za dnem je postajal vse bolj žalosten
contre le fil de l'eau proti toku, proti vodi
de droit fil v smeri vlaken blaga
de fil en aiguille po malem počasi, podrobno, od A do Ž
aller de droit fil naravnost proti cilju iti
avoir un fil à la patte (figuré) imeti obveznost (ki bi se je radi znebili)
depuis qu'il a épousé sa cousine, il a un fil à la patte odkar je poročil svojo sestrično, je kot privezan
avoir le fil (figuré) biti zelo prebrisan, familier vse (to) poznati
avoir quelqu'un au bout du fil telefonirati komu
n'avoir pas un fil de sec sur le corps biti do zadnje niti premočen
couper les fils en quatre (figuré) dlako cepiti
développer le fil odvijati žico
donner le fil nabrusiti
donner du fil à retordre à quelqu'un komu preglavice delati
donner un coup de fil à quelqu'un komu telefonirati
(familier) qui est au bout du fil? kdo je pri telefonu?
il est cousu de fil blanc njega je lahko spregledati (spoznati)
faire perdre le fil à quelqu'un koga iz koncepta spraviti
il n'a pas inventé le fil à couper le beurre (figuré) ni iznašel smodnika; brihtnost ni ravno njegova odlika
passer au fil de l'épée do smrti prebosti z mečem
perdre le fil (de son discours) izgubiti nit, zatakniti se (v govoru)
suivre le fil de ses pensées slediti toku svojih misli
suivre le fil d'eau peljati se po reki nizdol
tenir les fils (figuré) imeti niti v rokah, voditi stvar
ne tenir qu'à un fil viseti samo še na nitki

filo m (m pl. -li, f pl. -la) (ženska množinska oblika se uporablja kot kolektivno ime v nekaterih izrazih)

1. nit, sukanec:
filo di cotone bombažna nit
filo di seta svilena nit
le fila di un complotto pren. niti zarote
essere attaccato a un filo pren. viseti na nitki
dare del filo da torcere a qcn. pren. delati komu težave
fare il filo a qcn. dvoriti komu

2. žica, nit, bilka:
filo di ferro železna žica
filo spinato bodeča žica
il filo del telefono telefonska žica
filo diretto direktna zveza (tudi pren.);
filo d'erba travna bilka
fili d'oro šport pren. zlati lasje
filo di perle niz biserov

3. vrvica, tanek kabel:
filo a piombo svinčnica, grezilo
filo d'Arianna Ariadnina nit, rešilno sredstvo
filo del traguardo šport ciljna vrvica
vincere sul filo del traguardo zmagati tik pred ciljem (tudi pren.);
filo della schiena, delle reni pren. hrbtenica

4. ostrina, rezilo:
il filo del rasoio ostrina britve
perdere il filo zgubiti ostrino, otopeti
essere, trovarsi sul filo del rasoio pren. biti v stalni nevarnosti, hoditi po ostrini britve
passare qcn. a fil di spada koga prebosti, ubiti

5. (zelo majhna količina)
un filo di voce komaj slišen glas
un filo di speranza žarek upanja
essere ridotto a un filo biti shiran

6. zveza, potek, nit:
perdere il filo del discorso izgubiti nit pogovora, zmesti se
per filo e per segno natanko, podrobno, po vrsti

fra¹ prep.

1. (za izražanje časa) čez:
fra due giorni čez dva dni
fra poco kmalu

2. (odnos) pri, med:
fra sé pri sebi
fra me e te med nama
fra di noi med nami
uno fra i miei amici eden od mojih prijateljev
fra l'altro med drugim
fra le nuvole v oblakih
parlare fra i denti govoriti skozi zobe
andare fra i più pren. umreti
essere fra la vita e la morte viseti med življenjem in smrtjo
fra luce e riscaldamento spendo... za razsvetljavo in ogrevanje porabim...

Haar, das, (-/e/s, -e) las, (Haare) lasje (offenes razpuščeni); bei Tieren: (Haar, Haare) dlaka; Pflanzenkunde dlačica, lasek, laski; Haar der Berenike Astronomie Berenikini lasje; das Haar machen urediti si lase, narediti pričesko; aufs Haar na las, za las; um ein Haar za las; um kein Haar niti za las; sich in den Haaren liegen biti si v laseh; sich in die Haare geraten/kriegen skočiti si v lase; an einem Haar hängen viseti na nitki; an den Haaren herbeiziehen privleči za lase; kein gutes Haar an jemandem lassen razcefrati (koga) do zadnje dlake; Haare spalten cepiti dlako; ein Haar in der Suppe dlaka v jajcu; die Haare stehen jemandem zu Berge (komu) stoje lasje pokonci