Franja

pipe¹ [páip] samostalnik
(dovodna) cev; piščalka, frula; brlizganje, žvižganje (ptičje)
glasba, množina dude
anatomija sapnik, prebavni kanal; glas (pri petju); pipa za tobak
geologija dimnik
mineralogija cev za zračenje v rudniku, rudna žila cilindraste oblike
botanika votlo steblo, votel pecelj
ekonomija vinski sod ali sod za olje (105 galonov, ca 477 litrov)
britanska angleščina, zgodovina obračun državne blagajne (Pipe Roll, Great Roll of the Pipes)
sleng lahka naloga

pipe of piece pipa miru
pogovorno put that in your pipe and smoke it! dobro si zapomni!, figurativno pomiri se s tem
to put s.o.'s pipe out preprečiti komu kaj
organ pipe orgelska piščalka
to clear one's pipe odkašljati se, odhrkati se

pòpilica ž, m vinski bratec: u piću je težka popilica, a u kavzi ljuta kavgadžija

queue [kö] féminin

1. rep; zadnji del, konec; pecelj, steblo; držaj

queue d'une robe vlečka
queue de billard biljardna palica
queue de l'orage konec, zadnji del nevihte
un habit à queue suknja na škrice
wagon de queue zadnji vagon
queue du cortège zadnji del sprevoda
queue de la guerre ostanki, posledice vojne
en queue zadaj
il est en queue de la classe je med zadnjimi v razredu
la queue de la classe najslabši učenci v razredu
remuer la queue z repom mahati
il s'en est allé la queue entre les jambes odšel je ves osramočen (zmeden, v zadregi)
à la queue leu leu eden za drugim, v gosjem redu
cette histoire n'a ni queue ni têt ta zgodba nima ne repa ne glave
finir en queue de poisson žalostno se končati (o romanu)
commencer, prendre par la queue od zadaj začeti
faire la queue à quelqu'un koga za norca imeti
cette queue n'est point de ce veau-là to ne spada skupaj
tirer le tüable par la queue živeti iz rok v usta

2. vrsta, »rep«

faire queue vrsto narediti
faire la queue v vrsti stati (čakati)
se mettre en queue, prendre la queue postaviti se v vrsto (eden za drugim)
une queue de deux heures dveurno čakanje v vrsti

3. vinski sod (400 l)

rancio [rɑ̃sjo] masculin sladek vinski liker

Rotdrossel, die, Tierkunde vinski drozg, rdeči drozg

sassēllo m zool. vinski drozg, rdeči drozg (Turdus musicus)

sclarēa f bot. lahkutica, muškatel, vinski žajbel (Salvia sclarea)

sgrommare v. tr. (pres. sgrommo) agr. odstraniti, odstranjevati vinski kamen

sgrommatura f agr. odstranjevanje vinskega kamna; vinski kamen

soaker [sóukə] samostalnik
pljusk dežja, močna ploha
pogovorno pijanec, vinski bratec

sodālis -e (iz *su̯edhālis; prim. skr. svadhā́ svojskost, posebnost, navada, šega, gr. ἔϑος in ἦϑος [iz *σƑέϑος, *σƑήϑος] = got. sidus = stvnem. situ = nem. Sitte, gr. ἔϑω [iz *σƑέϑω] s pf. εἴωϑα (lezboško εὔωϑα) navajen sem, ἐϑίζω navajam koga (na) kaj, lat. suēscō s pf. suēvī) (so)družniški, tovariški, tovarišijski, prijateljski, družníški: turba O. Kot subst. sodālis -is, m

1. (so)drúg, (so)družník, (so)tovariš, dober (prisrčen, drag) prijatelj: Pl., Ter., Iuv., Mart. idr., ad sodalem tuum … M. Metellum demigrasti Ci., primum habui semper sodales Ci., Autronio nonne sodales, non collegae sui, non veteres amici … non hi omnes, qui sunt in re publica principes, defuerunt? Ci., sodales adulescentium Tarquiniorum L., turba cognatorum sodaliumque L., constantique fide veterem tutare sodalem O., caris multa sodalibus legi (sc. versūs) Plin. iun.; komu (so)drug v čem = podoben komu v čem: ille sodalis istius erat in hoc morbo Ci.; pren. o neživih subj.: aridas frondes hiemis sodali dedicet Euro H., larga nec desunt Veneris sodali vina creterrae H. (vino in ljubezen se namreč rada združita); occ.
a) obedni tovariš, tovariš za mizo, soobedovalec, vinski (pivski) bratec: epulabar cum sodalibus omnino modice Ci., Pompei, meorum prime sodalium, cum quo morantem saepe diem mero fregi H., gaudens sodalibus H. vesel (veseleč se) vesele družbe.
b) hišni prijatelj, možev namestnik: Hier., haud sua desertus rura sodalis arat Mart.

2. član (ud) svečeniške združbe, član svečeniškega kolegija (zbora), svečeniški sodrug, v pl. tudi = svečeniška združba, svečeniški kolegij, svečeniški zbor: Dig. idr., sibi in Lupercis sodalem esse Caelium dixit Ci., addito sodalium Augustalium sacerdotio T., ut ad numerum sodalium Augustalium … adiceretur Suet.

3. (v negativnem pomenu) član (ud) kake prepovedane skrivne (z)družbe (bratovščine), član tajne zveze, soudeleženec pri kakem slabem (zlem, škodljivem, kriminalnem) načrtu (prekršku, prestopku), npr. pri kupovanju glasov, zaroti ipd.: tu in illis es decem sodalibus Pl., quos tu si sodalīs vocas, officiosam amicitiam nomine inquinas criminoso Ci.

Opomba: Abl. sg. nav. -ī, pa tudi -e: Plin. iun., Mart.

sódovec -vca m vinski sriješ, vinski sreš

srȉješ srijèša m (ijek.), srêš sréša m (ek.)
1. vinski kamen
2. dial. ivje, slana

sweet brier [swí:tbraiə] samostalnik
škotsko, botanika vinski šipek

tartar [tá:tə] samostalnik
kemija vinski kamen, sodovec, tartar
medicina zobni kamen

tartaro¹ m

1. (gromma) vinski kamen

2. miner. sodovec

3. med. zobni kamen

4. kem.
cremore di tartaro kalijev tartrat
tartaro emetico bljuvna sol

tártaro moški spol vinski kamen; zobni kamen

tártaro emético bljuvna sol

tartre [tartrə] masculin vinski kamen; sodovec; zobni kamen; kotlovec

taso, taso m vinski kamen, sodovec

Trojan [tróudžən]

1. pridevnik
zgodovina trojanski

the Trojan War trojanska vojna
Trojan horse trojanski konj; figurativno špijonažna ali sabotažna skupina na tujem ozemlju

2. samostalnik
zgodovina Trojanec, -nka
figurativno hraber (srčen, drzen, pogumen, odločen, žilav) človek
sleng vinski bratec

to work like a Trojan figurativno delati kot črna živina