Franja

squall¹ [skwɔ:l]

1. samostalnik
močan sunek, piš vetra; nevihta (z dežjem in snegom)
figurativno hud prepir

black squall viharen veter s črnimi oblaki
white squall viharen veter brez oblakov
to look out for squalls oprezovati (na), paziti se pred nevarnostjo
they were caught in a squall presenetila (ujela) jih je nevihta

2. neprehodni glagol
biti viharen; vihrati

tempestās -ātis, f (tempus1)

I.

1. vreme, vremenske razmere: Col., Cels. idr., liquida Pl., serena Enn. ap. Ci., Varr. ap. Non., idonea ad navigandum C., clara V., bona et certa Ci., turbulenta Pl., Ci., horrida H., atrox, foeda L., erat hiems summa, tempestas perfrigida Ci., secundā tempestate T., liquidissima caeli tempestas Lucr., postera tempestas melior H. drugi dan je bilo lepše vreme; pl.: tempestates ac temporum varietates Ci.

2. occ. grdo (slabo, viharno) vreme, huda ura, nevihta, vihar, neurje, vihra, starejše vihta: Pl., Varr., V., Plin., Eutr. idr., nocturna L., tempestas naves afflixit C., tempestas disiecit classem L., tanta tempestas subito coorta est C., si segetibus aut vinetis tempestas nocuerit Ci., foeda tempestas cum grandine caelo deiecta L. ulila se je grda ploha s točo, dum reliquum tempestatis exsaeviret L., immoderatae tempestates Ci.; pooseb.: immolabitur agna Tempestatibus H. boginjam Hudournicam.

3. metaf. nevihta, neurje, pritisk, naval, nalet, sila, silovitost, viharen čas, vihra, nemir, nevarnost, opasnost, nesreča: Stat., Sen. tr., Val. Max., Cl. idr., popularis Ci., video, quanta tempestas invidiae probis impendeat Ci., tempestas telorum ac ferreus imber V., querelarum Ci., periculi N., horrenda Vell. strašne nezgode, in tempestate populi iactari ac fluctibus Ci., huic tantae tempestati se offerre L., sustinere pertinaciā tantam tempestatem L., ingentem illam tempestatem Punicei belli subterfugisse L., utilissimum ratus impendentem evitare tempestatem (sc. fugit) N., tempestates subire Ci., in illa turbulentissima tempestate rei publicae Ci., omnem illam tempestatem, cui cesserim, Caesare impulsore atque auctore esse excitatam (sc. dixit) Ci.

4. meton. uničevalec, pokončevalec, pogubitelj, kvaritelj, kvarljivec, motilec, kalivec, zatiralec, starejše zatornik: tempestas macelli … quidquid quaesierat, ventri donabat H., Siculorum tempestas (o Veru) Ci., turbo ac tempestas pacis Ci. motilec in kalivec (o Klodiju). —

II. čas, doba, razdobje, obdobje, perioda: Pac. ap. Non. idr., eā tempestate Puniceis classibus maria obsidebantur Cu., anxius illā tempestate fui O., qua tempestate Poenus in Italiam venit Caelius ap. Ci., ut mensis, ut dies, ut nox, hora, tempestas Ci., cis hercle paucas tempestates Pl., multis post Ilium captum tempestatibus Gell., in paucis tempestatibus S., ibi Euandrum, qui ex eo genere Arcadum multis ante tempestatibus tenuerit loca, sollemne adlatum ex Arcadia instituisse L. mnogo let prej, sollertissimus in paucis tempestatibus factus est (sc. Sulla) S. v nekaj letih.

шквал m viharen vrtinec, sunek vetra;
шквал огня (voj.) močno streljanje

aplavz moški spol (-a …) der Applaus, der Beifall
aplavz na odprti sceni der Szenenapplaus
viharen aplavz der Beifallssturm

aplávz aplauso m

izzvati viharen aplavz provocar salvas (ali una tempestad) de aplausos
(po)žeti aplavz cosechar grandes aplausos; ser muy aplaudido

im-mansuētus (in-mansuētus) 3 „neprivajen roki“, neukročen, divji: bos Sen. ph.; od tod metaf.: gens i. Ci. divje, surovo, ingenium O. neizobražen, neolikan, ventus O. viharen; ventus immansuetissimus O., quid immansuetius? Sen. ph.

roaring [rɔ́:riŋ]

1. samostalnik
vpitje, kričanje, krohotanje, tuljenje; grmenje, bučanje, hrup
veterina nadušljivost

2. pridevnik
tuleč, rjoveč; bučen, hrupen, zelo glasen; buren
pogovorno ogromen, neizmeren, kolosalen, strašanski, strahovit; procvitajoč, napreden (trgovina); zelo uspešen
pogovorno odličen (zdravje), izvrsten, sijajen

roaring boy (lad) kričav deček, kričač
roaring business sijajna kupčija
the roaring forties del Atlantika med 40° in 50° severne širine, ki je često viharen
to be in roaring health prekipevati od zdravja
to do a roaring trade delati sijajne kupčije, zelo uspešno trgovati
to set a company roaring spraviti družbo v krohot

tonnerre [tɔnɛr] masculin grmenje, grom; velik hrup; familier blisk, strela; udarec

coup masculin de tonnerre grom, strela, figuré hud udarec
coup masculin de tonnerre dans un ciel bleu strela z jasrtega (neba)
tonnerre d'applaudissements viharen aplavz
(familier) fille féminin du tonnerre kolosalno dekle
(familier) le tonnerre est tombé tout près d'ici strela je udarila čisto blizu
(mille) tonnerre(s)!, tonnerre de Dieu! gromska strela!
du tonnerre (familier) kolosalen

véter vent moški spol

vetrovi (medicina) flatuosités ženski spol množine, vents
severni veter vent du nord, aquilon moški spol, tramontane ženski spol
južni veter vent du sud, autan moški spol
blag, mil veter vent doux, brise ženski spol, (pesniško) zéphyr moški spol
leden veter vent glacial (ali cinglant)
pasatni veter (vent) alizé moški spol
ugoden veter vent favorable
viharen veter vent soufflant en tempête (ali impétueux, violent)
umirjen veter vent modéré
veter piha, vleče le vent souffle
veter se obrača, sprevrže le vent tourne
imeti veter v hrbet avoir vent arrière, avoir le vent dans le dos (ali en poupe)
raztresen na vse vetrove dispersé à tous les vents (ali aux quatre vents, aux quatre coins)
obračati plašč po vetru (figurativno) tourner à tous les vents, aller selon le vent, biaiser, tourner comme une girouette
kdor seje veter, žanje vihar qui sème le vent, récolte la tempête

véter viento m

vetrovi (med) flatulencia f
v vetru, pri vetru al viento
kot veter hitro como el viento
mil, blag veter brisa f, poet céfiro m
leden (nasprotni, pasatni, južni, svež, ugoden, viharen, z morja) veter viento glacial (contrario, alisio, sur, fresco, favorable, huracanado, del mar)
severni veter viento (del) norte, poet aquilón m
viharen veter viento de tormenta
veter, ki reže viento cortante
imeti dober veter (t. j. v hrbet) tener viento de popa
imeti veter proti sebi tener viento de cara (ali de frente)
govoriti v veter (fig) hablar en balde
pluti proti vetru navegar contra el viento, orzar, navegar a la orza
veter piha el viento corre (ali sopla)
piha močan veter sopla un viento recio
veter se je polegel el viento ha amainado
veter se je prevrgel el viento ha cambiado
plapolati v vetru flotar al viento
torej od tam piha veter? (fig) fam ¿conque de ahí sopla el viento, eh?
raztresti na vse vetrove dispersar a los cuatro vientos
veter postaja močnejši el viento va cargando, el viento se va afirmando
veter se umirja el viento se encalma
obračati plašč po vetru (fig) arrimarse al sol que más calienta, amoldarse a las circunstancias
kdor seje veter, žanje vihar quien siembra vientos, recoge tempestades
sedaj piha drug veter (fig) ahora soplan otros vientos, las cosas han cambiado radicalmente

viento moški spol veter; pomorstvo smer vožnje; nadutost, domišljavost; govorica, glas

viento de tormenta viharen veter
cosas de viento (fig) nerabne stvari
instrumentos de viento pihala
como el viento kot veter hitro
el viento va cargando (ali se va afirmando) veter postaja vse močnejši
el viento corre (ali sopla) veter piha
hace viento vetrovno je
correr tras el viento (fig) zidati gradove v oblake
echarse (ali aflojarse, cesar) el viento (fig) popustiti (veter)
es mero viento (fig) to ne pomeni nič
ir viento en popa (fig) imeti srečo
largarse con viento fresco zbežati, popihati jo
tener viento imeti dober nos ali voh (pes)
tomar viento popihati jo
quien siembra vientos, recoge tempestades kdor seje veter, žanje vihar
a los cuatro vientos na vse strani
corren malos vientos (fig) čas ni ugoden
moverse a todos vientos (fig) nestanoviten biti
tomar vientos (Am) sapo zajeti

ἄητος 2, ep. αἴητος (ἀήτη) viharen, silen, besen.

δυσ-άνεμος 2 viharen, buren; neutr. sg. kot adv.

δυσ-πέμφελος 2 ep. oblačen, viharen, neprijazen.

δυσ-χείμερος 2 (χεῖμα) ep. zelo zimski, viharen, buren.

ζα-χρηής 2 [Et. iz ζα + χρηϝης, aor. pri Hom. ἔχραον, lat. ruina, ingruo, congruo] ep. silen, silovit, viharen.

θούριος 3 poet. θοῦρος 2, fem. θοῦρις, ιδος [Et. θοῦρος iz θϝορ-ϝο-ς, idevr. dhw-er-, slov. dur, durec (rusko du-rák)] ep. viharen, buren, silen, silovit, bojaželjen, bojevit.

λάβρος 3 (λaβεῖν) 1. silen, jak, deroč, divji, viharen. 2. lakomen, pohlepen; drzen στόμα.

πολυ-ᾱ́ῑξ, ῑκος, ὁ (ἀίσσω) ep. hrumeč, viharen, buren, težaven.

σφεδανός 3 ep. [Et. sphed, sor. σφαδάζω] silen, hud, silovit, viharen, vihrav.