Franja

Zadetki iskanja

  • pes1 [ə] moški spol (psa, psa, psi) der Hund (čistokrven Rassehund, eskimski Eskimohund, Polarhund, lavinski Lawinensuchhund, lovski Jagdhund, lovski - gonič Hetzhund, ovčarski Hütehund, Schäferhund, Hirtenhund, čuvaj Kettenhund, Wachhund, Hofhund, vodnik za slepe Blindenhund, Blindenführhund, za lov na jelene Hirschhund, za odkrivanje drog Drogenspürhund, za osebno zaščito Schutzhund, pirenejski Pyrenäenhund, polarni Schlittenhund, službeni Diensthund, Polizeihund); samec: der Rüde
    Mali Pes astronomija Kleiner Hund
    Veliki Pes astronomija Großer Hund
    peklenski pes Höllenhund
    popadljiv pes bissiger Hund, der Beißer
    pes žimavec [rauhhaariger] rauhaariger Hund
    lastnik psa der Hundebesitzer, Hundehalter
    … za psa Hunde-
    (glavnik der Hundekamm, polnovredna hrana die Hundevollkost, krtača die Hundebürste, dajatev die Hundeabgabe, salon der Hundesalon)
    … psov Hunde-
    (ljubitelj der Hundenarr, Hundefreund, pasma die Hunderasse, razstava die Hundeausstellung, rejec der Hundezüchter, lovstvo trop die Hundemeute)
    pes se je odtrgal z verige: der Hund ist los
    peljati psa ven Gassi gehen
    dati psa na vrvico den Hund anleinen
    Pse na vrvico! Hunde anleinen!
    predpis, da morajo biti psi na vrvici der Leinenzwang
    |
    figurativno videti, kam pes taco moli sehen, wie der Hase läuft
    živeti/gledati se: kot pes in mačka wie Hund und Katze
    kot pretepen pes wie ein geprügelter Hund
    lagati kot pes teče das Blaue vom Himmel lügen, wie gedruckt lügen
    prezebati kot pes frieren wie ein Schneider/ein junger Hund
    priklenjen kot pes wie ein Kettenhund
    truden kot pes hundemüde
    koga nahruliti kot psa (jemanden) [fertigmachen] fertig machen
    priti na psa auf den Hund kommen, herunterkommen
    spraviti kaj na psa (etwas) herunterwirtschaften, abwirtschaften
    biti na psu auf dem Hund sein, abgewirtschaftet sein
    biti z živci na psu ein Nervenbündel sein
    pod psom unter aller Sau, unter allem Hund
    veliko psov zajčja smrt viele Hunde sind des Hasen Tod
  • plánka (-e) f pog.

    1. (deska) asse, tavola

    2. pl. planke steccato:
    pren. skakati čez planke correre la cavallina, mettere le corna
    pren. videti travo rasti in slišati planke žvižgati vedere e sentire cose impossibili

    3. pl. planke žarg. šport. lato, banda (della pista)
  • plank|e ženski spol množina die Umzäunung, der Bretterzaun
    figurativno slišati travo rasti in videti planke žvižgati die Flöhe husten hören
  • plót (-a) m steccato, recinto, cinta; siepe; (okoli vrta) chiudenda; ingraticciata:
    lesti čez plot arrampicarsi sullo steccato
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    držati se svojih nazorov kot pijanec plota essere incrollabile, fermo nei propri principi; essere inflessibile, rigido
    pren. imeti kaj za plotom nascondere qcs.
    pren. ne videti preko svojega plota non vedere al di là del naso
    pren. skakati čez plot essere infedele, correre la cavallina, mettere le corna
  • poglèd look; gaze; (hiter, bežen) glance, glimpse; (prizor) view, sight, spectacle, prospect; (v dal javo) vista

    poglèd na view of
    v tem poglèdu in this respect
    v vsakem poglèdu in every respect, in every way
    v poglèdu (gledé)... in view (of), with regard (to), in consideration (of), in respect (of), as regards
    na prvi poglèd at first sight
    bežen poglèd a hasty glance
    skriven poglèd furtive glance
    zli poglèd the evil eye
    poglèd v prihodnost looking ahead
    poglèd v stran, poševen poglèd sidelong look, look out of the corner of one's eye
    skrit poglèdom out of sight, hidden from view
    vsem poglèdom izpostavljen kraj a very conspicuous place
    imeti mil poglèd to have soft eyes
    on ima oster poglèd he has a sharp eye
    imeti zdrav poglèd na kaj to take a sane view of something
    dvigniti poglèd proti nebu to look up, to cast one's eyes up to heaven
    iskati koga s poglèdom to look round for someone
    njegov poglèd je izražal prezir his look was full of scorn, he did not conceal his scorn
    nuditi žalosten poglèd to offer a sorry spectacle
    odvrniti svoj poglèd to look away, (od česa) to take one's eyes off something
    ošinila ga je z grdim poglèdom (pogovorno) she gave him a dirty look
    lepota, ki privlači vse poglède riveting beauty, arhaično beauty which is the cynosure of every eye
    ustaviti, zadržati svoj poglèd na čem to let one's eyes dwell on something
    videti na prvi poglèd to see at a glance
    umakniti se poglèdom ljudi to keep out of people's sight
    vreči poglèd na to glance at, to take a look at, to cast a look at, pogovorno to take a gander (ali a shufti) at
    zapičiti poglèd v to rivet one's eyes on, to rivet one's gaze on
  • položáj situation; position; state of affairs; condition; circumstances pl; (lega) site; lay, standing; bearings pl; (služba) rank, status; (drža telesa) attitude, posture, (pri mečevanju) guard; vojska post

    resnost položája the gravity of the situation
    socialni položáj social standing
    položáj poslanika the post of ambassador
    položáj tržišča, trga market position
    težaven položáj (figurativno) a close call
    materialni in družbeni položáj economic and social status
    biti gospodar položája to be master of the situation
    biti v neprijetnem položáju (v žalostnem položáju) to be in an unpleasant position (in a sorry plight)
    določiti čemu položáj to locate something
    ne biti kos (dorasel) položáju not to be equal to the situation (ali occasion)
    on nima (ne zavzema) položája svojega brata he has not his brother's standing
    nismo v položáju, da bi mogli narediti drugače we are not in a position to be able to do otherwise
    izbrati dober položáj za svojo hišo to choose a fine position (ali site) for one's house
    to je komaj izboljšalo naš položáj that has scarcely made us any better off
    položáj se je poslabšal the situation has deteriorated
    pojasni mu svoj položáj! show him where (ali how) you stand!
    razumem tvoj položáj I see how you stand
    biti v nejasnem položáju (figurativno) to be up in the air
    sedeti v zelo nerodnem položáju to be seated in a very uncomfortable position
    položáj je videti brezupen things look desperate
    vem, kakšen je položáj (figurativno) I know how the land lies
    vreči iz položája to eject, to dislodge, to supplant, to oust
    vztrajati na položáju vojska to stick to one's post
    on je rešil položáj he saved the situation
    umakniti se na vnaprej pripravljene položáje vojska to withdraw to positions prepared beforehand
    izrabiti, izkoristiti položáj to make hay while the sun shines, to strike while the iron's hot
  • ponekod prislov
    (na nekaterih območjih) ▸ néhol, helyenként, itt-ott, néhány helyen
    ponekod na Gorenjskem ▸ helyenként Gorenjskán
    ponekod v tujini ▸ helyenként külföldön
    ponekod v Evropi ▸ itt-ott Európában, néhol Európában
    ponekod v visokogorju ▸ néhol a magashegységben
    ponekod na podeželju ▸ néhol vidéken, néhány helyen vidéken
    ponekod poledeneti ▸ néhol lefagy
    ponekod snežiti ▸ néhol havazik
    ponekod deževati ▸ néhol esik az eső, helyenként esik
    Zjutraj in dopoldne bo ponekod po nižinah megla. ▸ Az alacsonyabb fekvésű helyeken reggel és délelőtt néhol köd lesz.
    Ponekod krije stroške delodajalec, drugod država, največkrat pa gre za kombinacijo obojega. ▸ Van, ahol a költségeket a munkáltató, másutt az állam viseli, leggyakrabban azonban e kettő kombinációjáról van szó.
    Zaradi nizkih temperatur so ceste ponekod po državi lahko poledenele. ▸ Az alacsony hőmérséklet miatt helyenként az országban jegesek lehetnek az utak.
    Ker bo komet zelo svetel, ga bo ponekod mogoče videti že z navadnim daljnogledom. ▸ Mivel az üstökös nagyon fényes lesz, néhány helyen közönséges távcsővel is látható lesz.
  • ponovno erneut, wiederholt, neuerlich; (večkrat) wiederholt, verschiedentlich; (še enkrat) nochmals, abermals; wieder …, wieder- (vzpostaviti wiederherstellen, oživiti [wiederbeleben] wieder beleben, wiederbeleben, srečati wiedertreffen, izvesti [wiederaufführen] wieder aufführen, izvoliti [wiederwählen] wieder wählen, najti [wiederfinden] wieder finden, wiederfinden, odkriti [wiederentdecken] wieder entdecken, wiederentdecken, odpreti [wiedereröffnen] wieder eröffnen, osvojiti wiedererobern, postaviti [wiedereinsetzen] wieder einsetzen, priskrbeti wiederbeschaffen, priklicati v zavest [wiederbewußtmachen] wiederbewusstmachen, rojen [wiedergeboren] wieder geboren, se pojaviti [wiederauftauchen] wieder auftauchen, se prebuditi wiedererwachen, srečati koga (jemandem) wiederbegegnen, uporabiti [wiederverwenden] wieder verwenden, usposobiti wiederinstandsetzen, vklopiti wiedereinschalten, zasesti wiederbesetzen, združiti [wiedervereinigen] wieder vereinigen, videti [wiedersehen] wieder sehen); nach- (kovati nachprägen, zmleti nachmahlen, zahtevati nachfordern, osvetliti nachbelichten, prebrati nachlesen, pregledati nachprüfen, umeriti nacheichen, zakrvaveti nachbluten); auf- (pobarvati auffärben); rück- (dobiti/pridobiti rückgewinnen, naseliti rücksiedeln); zurück- (osvojiti zurückerobern, priti v roke koga zurückfallen an)
    ponovno cepiti nachimpfen, wiederimpfen
  • prihódnost future

    v prihódnosti in future
    v bližnji prihódnosti in the near future
    načrti za prihódnost plans pl for the future
    imeti veliko prihódnost to have a great future
    napovedati prihódnost to predict (ali to foretell, to prophesy) the future
    videti v prihódnost to look into the future
  • prikázen (-zni) f apparizione, visione, fantasma, spettro, allucinazione:
    videti prikazen vedere un fantasma
    verjeti v prikazni credere negli spettri
    imeti prikazni avere allucinazioni
  • primerno [é] angebracht, richtig
    temu primerno dementsprechend
    če bo primerno geeignetenfalls
    videti je temu primerno er sieht danach aus
    primerno je, da bi … es ist geraten zu …
  • pròč away; off; aloof

    pròč od away from
    daleč pròč far away
    daleč pròč od tega! far from it!
    roke pròč! hands off!
    pròč z njim! away with him!
    pròč od tod! clear off!, be off!, be off with you!
    držati se pròč to keep clear
    držal se je pròč od družbe he kept himself to himself
    pròč pogledati (ne marati videti) to look the other way
    šiniti pròč (kot strelica) to shoot off
  • pròst (prôsta -o)

    A) adj.

    1. libero; disponibile; vacante, vuoto:
    prosti čas tempo libero
    prost sedež posto libero
    risati s prosto roko disegnare a mano libera
    videti s prostim očesom vedere ad occhio nudo

    2. esente, immune:
    davka prost esente dalle tasse; da imposte, adm. esentasse
    prosto plačila esente dal pagamento

    3. star. (preprost, neizobražen) semplice, illetterato

    4. star. (prostaški) becero, plebeo, sconcio, scurrile, sguaiato

    5. star. (preprost, enostaven) semplice, sobrio
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    prosti prevod traduzione libera
    pren. imeti proste roke avere le mani libere
    pustiti, dati proste roke dare mano libera, dare carta bianca a qcn.
    prosta carinska cona zona franca, punto franco
    prosta luka porto franco
    prosta plovba navigazione libera
    prosta prodaja vendita libera
    anat. prosta rebra costole fluttuanti
    šport. rokoborba v prostem slogu lotta libera
    šport. prosta vaja esercizio libero
    šport. prosti progam programma libero
    proste cene prezzi liberi
    fiz. prosti elektron elettrone libero
    kem. prosti kisik ossigeno libero
    šah. prosti kmet pedone libero
    šport. prosti met tiro libero
    fiz. prosti pad caduta libera
    šol. prosti spis tema libero
    lingv. prosti stavek proposizione semplice
    šport. prosti strel tiro libero
    avt. v prostem teku, v prosti tek in folle

    B) prôsto (-ega) n
    predstava na prostem spettacolo all'aperto
    dati prosto dare un giorno libero, giorni liberi
    imeti prosto šol. non aver scuola; ekst. non lavorare
  • pŕst (-a) m

    1. dito (pl. f dita vseh pet prstov skupaj; pl. m diti prsti posamezno):
    iztegovati, krčiti prste allungare, contrarre le dita
    tleskniti s prsti schioccare le dita
    debeli, dolgi prsti dita grosse, affusolate
    prsti na nogi, roki le dita del piede, della mano
    odtisi prstov le impronte delle dita
    ozebline na prstih geloni
    držati prst na petelinu tenere il dito sul grilletto
    dvigniti se na prste alzarsi sulle dita
    zažvižgati na prste fischiare con le dita
    pokazati s prstom na čelo portare un dito alla fronte
    pokazati s prstom na koga segnare a dito qcn., indicare con il dito qcn.
    mali prst (mezinec) dito mignolo
    srednji prst (sredinec) dito medio
    testo razvaljamo za prst debelo stendere l'impasto con il mattarello fino allo spessore di un dito
    v kozarcu je ostalo še za tri prste vina nel bicchiere sono rimasti tre diti di vino

    2. (del rokavice) dito;
    rokavice z enim prstom manopole
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. prsti ga srbijo ha le mani lunghe
    evf. imeti dolge prste rubare, sgraffignare, avere le mani lunghe
    pren. imeti povsod prste vmes ficcare il naso dappertutto
    pren. iztegovati prste po tujem imetju rubare, allungare le dita su qcs.
    nestrpno lomiti prste torcere le mani per l'impazienza
    pog. za prste obliznit, da si lahko oblizneš vseh deset prstov; da bi si vsak obliznil prste (buono) da leccarsi le dita
    pren. opeči si prste scottarsi le dita
    pren. če mu prst pomoliš, pa roko zgrabi tu offri un dito e lui afferra la mano
    pren. kar naprej povzdigovati prst non fare che ammonire, minacciare
    pren. kaj iz prsta izsesati inventare di sana pianta qcs.
    pren. ovijati koga okoli prsta disporre completamente di qcn., avere qcn. in completo dominio
    pren. gledati komu na prste, pod prste controllare qcn.
    pogledati komu skozi prste esser indulgente con qcn.
    pren. imeti ženinov na vsak prst (po) pet avere fidanzati, pretendenti a iosa
    pren. imeti le toliko prijateljev, da bi jih lahko na prste ene roke preštel contare gli amici sulle dita di una mano
    stopiti komu na prste pestare i piedi a qcn.
    pren. imeti kaj v malem prstu conoscere qcs. a menadito
    pren. ne migniti s prstom za koga non muovere un dito a favore di qcn.
    pren. s prstom pokazati na krivca accusare qcn.
    pren. dogodek je bil očiten božji prst c'è il dito di Dio
    ne videti prst pred nosom non vedere a un palmo dal naso
  • psihologija samostalnik
    1. (veda) ▸ pszichológia
    znanstvena psihologija ▸ tudományos pszichológia
    sodobna psihologija ▸ modern lélektan
    uporabna psihologija ▸ alkalmazott pszichológia
    popularna psihologija ▸ népszerű pszichológia
    področje psihologije ▸ pszichológia területe
    doktor psihologije ▸ pszichológia doktora
    utemeljitelj psihologije ▸ pszichológia megalapítója
    veja psihologije ▸ pszichológia ága
    proučevanje psihologije ▸ pszichológia tanulmányozása
    tečaj o psihologiji ▸ pszichológiatanfolyam
    profesor psihologije ▸ pszichológiaprofesszor
    profesorica psihologije ▸ pszichológiaprofesszor
    študij psihologije ▸ pszichológia kar
    Tudi na študij psihologije se je vpisala, a ga ni končala. ▸ Pszichológia szakra is beiratkozott, de nem fejezte be.
    diplomirati iz psihologije ▸ pszichológiából diplomázik
    oddelek za psihologijo ▸ pszichológia kar
    izpit iz psihologije ▸ pszichológiavizsga
    Na srečo sem izpit iz psihologije opravil z odliko. ▸ Szerencsére a pszichológiavizsgát kitűnő eredménnyel végeztem el.
    Vsakdo z nekaj znanja o psihologiji ve, da lahko pohvala veliko naredi. ▸ Minden némi pszichológiai tudással rendelkező ember tudja, hogy a dicséret nagyon hatásos.
    Na polici s knjigami o psihologiji je našel kup naslovov, ki so ga pritegnili. ▸ A pszichológiakönyvek polcán egy sor olyan címet talált, amelyek vonzották.
    Povezane iztočnice: psihologija dela

    2. (izobraževalni program) ▸ pszichológia
    vpisati se na psihologijo ▸ pszichológiára beiratkozik
    2. letnik psihologije ▸ másodéves pszichológiahallgató
    Ona se je vpisala na psihologijo, on na elektrotehniko. ▸ A lány pszichológiára, a fiú elektrotechnikára iratkozott be.
    Zaupal nam je, da bo jeseni postal študent prvega letnika psihologije. ▸ Elárulta, hogy ősztől elsőéves pszichológiahallgató lesz.

    3. (o delovanju uma) ▸ pszichológia, lélektan
    psihologija lika ▸ szereplő lélektana
    Igralsko mu najbolj ležijo težke značajske vloge, pri katerih je poudarek na zapleteni psihologiji lika. ▸ Színészi szempontból a nehéz természetű szerepek fekszenek neki, melyekben a szereplő bonyolult pszichológiáján van a hangsúly.
    psihologija komuniciranja ▸ kommunikáció lélektana
    psihologija prodaje ▸ értékesítés pszichológiája
    Videti je, da vas bolj kot sama kriminalna dejanja zanima psihologija teh dejanj in njihovih storilcev. ▸ Úgy tűnik, hogy maguknál a bűntetteknél jobban érdekli önt ezeknek a cselekedeteknek és az elkövetőknek a lélektana.
  • pustíti (dopustiti) to allow, to permit, to suffer, to yield, not to mind, not to hinder; to let; (opustiti) to give up (ali over), to leave off; to desist from, to abstain from, to refrain from, to forbear; (zapustiti) to leave, to quit, to relinquish, to abandon, to forsake; (izpustiti, spustiti) to let go, to let fly, to let loose; (prenehati, nehati) to drop, to cease, to omit

    pustíti delo (o delavcu) to strike, to go on strike, to come out (on strike)
    ne pustíti not to allow, not to permit, not to suffer (ali tolerate), to prevent, to hinder
    pustíti koga na cedilu to leave someone in the lurch, to forsake someone, to abandon someone
    pusti to! leave it alone!, let it be!
    pusti to meni! leave it to me!
    pusti me pri miru! leave (ali let) me alone!
    pusti, naj gre stvar svojo pot! let it take its course!
    pusti to tu! leave that here!
    pustite ga noter! let him come in!; let him in!
    pustite mi, da premislim! let me think it over!
    pusti vrata odprta! leave the door open!
    pustimo to za prihodnjič! we will leave that for the next time!
    pustite me samega! leave me alone!
    pustimo to in govorimo o čem drugem! let's drop it and talk of something else!
    mi lahko pustite te dokumente dan ali dva? can you let me have those documents for a day or two?
    pustil se je oslepariti he let himself be taken in
    pusti si časa za premislek! leave yourself time to think!
    to me pusti hladnega it leaves me cold
    pustil je, da so ga pretepli he let them beat him
    pustíti za seboj to leave behind
    moral sem pustíti denarnico doma I must have left my purse at home
    pustil je vse druge tekmovalce daleč za seboj he has outdistanced (ali has outstripped) all the other competitors
    pustíti si rasti brado to grow a beard
    pustíti koga v negotovosti to keep (ali to hold) someone in suspense
    pustíti iz vida to lose sight of
    pustíti koga čakati (pol ure) to keep someone waiting (for half an hour)
    pustíti komu proste roke glede... to let someone have a free hand as regards...
    ne more pustíti pijače he cannot break himself of the habit of drinking
    pustíti si svetovati to listen to advice
    pustíti pri starem to stick to the old ways
    to se mu mora pustíti you have to grant him that
    pusti, da luč gorí leave the light on!
    ne se pustíti videti to keep out of sight
    živeti in pustíti živeti! live and let live!
    ali pusti ali vzemi! take it or leave it!
    pustite dve prazni vrsti! leave two lines blank (ali blank lines)!
    je oče pustil kako sporočilo? has Father left a message?
    računam nate, zato me ne puščaj na cedilu! I count on you, so don't let me down!
    pusti, da kdo drug opravi to! (figurativno) ZDA let George do it!
    pustíti stroje teči to let the engines rip
    pusti te stvari, kakor so! leave these things as they are!
    pustil sem, da je avto drvel s polno hitrostjo (pogovorno) I let her rip
    pustíti vprašanje odprto to leave the question open
  • rad (-a, -o)

    1. gern, gerne (rad poslušati … gerne hören/zuhoren)
    nadvse rad fürs Leben gern, für sein Leben gern, kaj početi: mit Vorliebe
    od srca rad vom Herzen gern
    prav tako rad genausogern
    ne videti rad (etwas) nicht gerne sehen
    rad … -freudig, -lustig
    (navezovati kontakte kontaktfreudig sein, piti trinkfreudig sein, plesati tanzlustig/tanzfreudig sein, potovati reiselustig sein, prestavljati schaltfreudig sein, tvegati risikofreudig sein)
    ne … rad: ➞ → nerad

    2.
    imeti rad koga/kaj gern haben, gut leiden können, (ljubiti) [liebhaben] lieb haben, mögen
    imeti še naprej rad [liebbehalten] lieb behalten
    imeti za požreti rad zum Fressen gern haben
    jed, ki jo ima ( kdo ) posebno rad die Leibspeise
    imeti rad … -freudig sein, -lieb sein (žive barve farbenfreudig sein, otroke kinderlieb sein, živali tierlieb sein)
    imeti se rad sich gern haben, drug drugega: einander gern haben, sich mögen

    3. pritrdilnica:
    prav rad! gerne!, mit Wonne!, es wird mich freuen!, kot odgovor na ponudbo: ja, danke!

    4.
    bi rad: v izražanju želja :
    rad bi … ich möchte (ali bi rad …? möchtest du …?)
    ne bi rad … ich möchte nicht
    (hočem) ich will (kaj bi pravzaprav rad? was willst du eigentlich?); (želim) ich wünsche (bi radi kaj posebnega? wünschen Sie was Besonderes?)

    5.
    rad ali nerad auch wenn's (jemandem) nicht paßt (rad ali nerad boš … auch wenn's dir nicht paßt, wirst du …)

    6. (posebej lahko, prvenstveno) gern, leicht, leichter, schnell (v kotih se rad nabira prah in den Ecken sammelt sich gern/ leicht der Staub; mesta, na katerih se rade naselijo glivice Stellen, an denen sich gern/schnell Pilze ansiedeln)
  • rásti (rástem) imperf.

    1. crescere:
    fant lepo raste il ragazzo cresce bene
    rasti v revščini crescere nell'indigenza

    2. crescere, prosperare:
    ekst. v teh krajih raste dobro vino da queste parti si produce un buon vino

    3. crescere, accrescersi, aumentare:
    družina raste la famiglia si accresce
    cene rastejo i prezzi crescono, aumentano
    raste nezadovoljstvo ljudi cresce il malcontento popolare

    4. (po intenzivnosti) crescere, ingrossare, aumentare; (glede na količino) crescere; (po glasnosti) crescere, salire, innalzarsi, levarsi; (razvijati se) crescere, maturare:
    hrup je rastel il frastuono aumentava, ingrossava
    dolgovi rastejo i debiti crescono
    cene naglo rastejo i prezzi lievitano
    melodija je rastla la melodia saliva
    rasti v dobrega športnika maturare in un buon atleta

    5. pren. crescere, delinearsi:
    v okolici rastejo nove hiše tutt'intorno crescono nuove case
    iz kosa lesa je pod nožem rastla figurica dal legno si delineava sotto l'azione del coltello una figurina

    6. farsi più sicuro (di sé), più fiero
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. greben mu raste gli sta crescendo la cresta
    kupček mu raste il suo patrimonio cresce, si accresce
    pren. slišati travo rasti avere un udito finissimo
    iron. videti travo rasti in planke žvižgati avere le traveggole
    rasti komu čez glavo non prendere più in considerazione, non farci più caso, averne le tasche piene
    rasti v očeh koga crescere nella stima di qcn.
    tak človek ne raste za vsakim plotom di uomini così s'è perso lo stampo
    med. rasti (v zobnih jamicah) inalveolarsi
    rasti v veje ramificare
    PREGOVORI:
    iz malega raste veliko il grande viene dal piccolo
  • refléks fizika itd. reflex; reflection

    preizkusiti bolnikove reflékse to test a patient's reflexes
    zakonodaja mora biti refléks javnega mnenja legislation must reflect public opinion
    videti svoj refléks v zrcalu (v vodi) to see one's reflection in the glass (in the water)
  • résen serious; grave; earnest; austere; (svečan) solemn; (nevaren) critical

    to je résna stvar, zadeva this is a serious matter
    résni simptomi grave symptoms pl
    z résnim pogledom with a grave look
    položaj postaja résen the situation is getting serious
    résna bolezen serious illness
    résna glasba serious music
    résno čtivo serious reading
    zakaj si videti tako résen? why do you look so serious? ➞ rešeno