Franja

tertre [tɛrtrə] masculin griček, vzpetina, višina

tertre funéraire (grobna) gomila

top¹ [tɔp]

1. samostalnik
vrh, vrhunec (gore); najvišja točka (česa); krona, vrh (drevesa); teme, glava; zgornji konec; začetek; pena (pri pivu); pokrov
navtika krov, paluba; šop, pramen (las, volne); površje; izbor, izbira
figurativno smetana; najvišja stopnja, prvo mesto, najvišji rang; cilj
figurativno višek, vrhunec; višina (glasu); nebo (pri postelji)
množina, sleng visoke osebnosti, visoke "živine"

at the top na vrhu
from top to toe od glave do pet
on (the) top nad, vrh, vrh tega
the top of the school najboljši učenec šole
the top of all creation krona ustvaritve
top of the milk figurativno najboljša točka programa
at the top of one's voice na ves glas
at the top of one's speed, on top z največjo hitrostjo
off one's top sleng prismojen
to the top of one's bent kolikor je le mogoče, do skrajnosti; v popolno zadovoljstvo
from top to bottom od zgoraj navzdol
the top of the water površje vode
the top of the morning to you! (irsko) lepo jutro vam (želim)!
to be (to become) top biti (postati) prvak; biti na čelu
to be on top biti močnejši, biti na površju
to be at the top of the tree figurativno biti na najvišjem položaju, pri krmilu
he is top of his class on je prvi v razredu
he is tops on je sijajen dečko
to blow one's top sleng razjeziti se, razburiti se
to come out on top iziti kot zmagovalec ali kot najboljši (npr. pri izpitu itd.)
to come to the top priti na površje (na čelo); uspeti, imeti uspeh
to go over the top vojska jurišati iz rova; figurativno, sleng tvegati skok, poročiti se
the car ran at the top of its speed avto je drvel z največjo hitrostjo
to shout at the top of one's voice na ves glas (na vse grlo) zakričati, zavpiti
to take the top of the table zavzeti mesto na gornjem koncu mize; figurativno predsedovati
to take the top off odpiti peno (piva)

2. pridevnik
najvišji, zgornji; glavni, prvi
pogovorno prvorazreden, izvrsten

top boy najboljši učenec
top dog figurativno prvak, zmagovalec
top line naslovna vrsta
top prices najvišje cene
top speed največja hitrost
to be in top form (shape) biti v najboljši formi

up¹ [ʌp] samostalnik
vzpetost, strmina, višina
ekonomija porast (tečajev, cen)
pogovorno srečen človek, srečko, povzpetnik; predstojnik; vlak (avtobus), ki vozi v mesto

ups and downs of a country valovitost tal
the ups and downs of life sreča in nesreča v življenju
my ups and downs imel sem dobre in slabe čase (srečo in nesrečo) v življenju
the up and up stalni napredek
on the up-and-up pogovorno vedno boljši; v redu, brezhiben

uphill [ʌ́phil]

1. pridevnik
ki je na hribu; strm
figurativno težaven, naporen, utrudljiv

an uphill struggle trd boj

2. prislov
navkreber, v hrib; kvišku

3. samostalnik
(strm) vzpon; višina

ùzvisina ž višina, grič: s ove -e je lijep pogled na grad

uzvišénje s
1. višina, vzpetina
2. ekspr. povišanje: uzvišenje svetoga krsta, svetoga križa

ùzvišica ž višina, vzpetina: s -e razgledali smo se po okolici; auto se penje na posljednju -u druma

vertex, stlat. in pesn. vortex -icis, m (vertere, vortere) vrtenje, vrtež, vrtinec; od tod

1. vrtinec, krnica, tolmun: L., Q., Sen. ph. idr., verticibus (sc. amnis) impliciti sunt Cu., illam (sc. puppim) rapidus vorat aequore vortex V., torrens corpora turbineo iuvenilia vertice mersit O., flumen doctum minores volvere vertices H., verticibus densus Thybris O. vrtinčasta; pren.: vertex amoris Cat., officiorum Sen. ph., medius pugnae Sil.

2. vrtinec vetra, ognja, plamena: Sen. ph. idr., venti vertex L., vertice intorti affligebantur L., vertex flammis volutus V., flammae trepidant rotantes vertice fumum H., vertex igneus Lucr.

3. nebesno vrtišče, nebesni tečaj, nebesni pol: Ci., Plin. idr., hic vertex (severni tečaj) nobis semper sublimis, at illum (južni tečaj) sub pedibus Styx atra videt V.

4. (človeško) tême, téme: V., O., Q., Plin. idr., ab imis unguibus usque ad verticem Ci. ali talos a vertice pulcher ad imos H. „od nog do glave“, „od glave do nog“, „od podplatov do temena“; pren.: vertice sidera tangam O. = sublimi feriam sidera vertice H.; sinekdoha pesn. glava: Cat., Stat., Val. Fl., Mart. idr., alba toto vertice canities O., humum vertice pulsat O., vertice subposito sacra portabant O., toto vertice supra est V.; metaf. vrh, višina, rt, vzpetina: Tib., Cat., Lucan., Petr., Amm. idr., montis O., Cu., Aetnae Ci., Erycinus V., Siculus Sen. tr., vertice ab alto vela videt Val. Fl., arcis Lucr., theatri, domūs Mart., terrae Mart. površina; (o drevesih) vršìč, vršíček: vertice celso quercus V., hirsuta vertice pinus O.; abstr.: a vertice (prim. gr. κατ' ἄκρης z višine) = od zgoraj: ingens a vertice pontus in puppim ferit V., ictus veniens a vertice V.; pren. vrh, vrhunec, najvišje, največje, najvažnejše, najpomembnejše, vêrteks: dolorum vertices Poeta ap. Ci. vrhunec, principiorum Amm. najvišji častniki, Alexandria, vertex omnium civitatum Amm. glava.

vîs m, mest. na vísu, mn. vísovi
1. gorski vrh: penjati se na vis
2. višina: ovaj momak -om nadvisuje sve ostale; uvis prisl. kvišku

visìna ž, tož. vȉsinu, mn. vȉsine višina: visina tornja, zgrade, kuće, temperature, tona, trougaonika, trokuta, apsolutna, relativna, nadmorska visina; biti, ostati na -i; govoriti s -e; vinuti se u -u; djelo je na -i današnje nauke

visòčica ž višina, vzpetina

visočìna ž višina, visoka ravan, visoka planota

висота́ -и́ ж., višína -e ž.

височина́ -и́ ж., višáva -e ž., višína -e ž.

возвышение n zvišanje, dviganje, naraščanje, povišanje; višina, vzpetina

высота f višina, visokost; višava; vzpetina;
высотой в 7 метров 7 metrov visok;
полёт на высоту višinski let;
в. над уровнем моря nadmorska višina

вышина f višina

зріст зро́сту ч., rást -í ž., višína -e ž.

рост m rast; naraščanje, razvoj; velikost, višina;
человеческий рост moška velikost;
мал ростом majhne postave;
во весь рост izravnan, pokonci; (pren.) popolnoma, v vsem svojem pomenu;
среднего роста srednje postave;
ростом он с меня velik je kakor jaz;
упйсть во весь рост pasti kakor je dolg in širok;
отдать деньги в рост (zast.) posoditi denar na obresti

abrumpō -ere -rūpī -ruptum

I.

1. odtrg(ov)ati, utrg(ov)ati: vincula L., vincula Pirithoo H., ramos O., equus vagus abruptis vinculis T., sibi partem viscerum Cu., membra simulacrorum Cu. odlomiti, odkrhniti; od kod?: atrox tempestas fastigia aliquot templorum a culminibus abrupta dissipavit L.; s samim abl.: angues crinibus O., puppes abrumpunt vincula ripis V.

2. pren. odtrg(ov)ati = (od)ločiti: ea legio se a latrociniis Antonii abrupit Ci. se je ločila od Antonijevih roparskih čet, plebs velut abrupta a populo L., equites ab exercitu abrumpere Cu., Graeci abrupti a ceteris Cu., abr. vitam ab ea civitate T. ločiti se, Hellespontus Asiam abrumpit Europae Plin., lucrum ex re patroni abruptum Icti. ki ga ima kdo od ..., abr. suspiciones palam Ap. iz trte izviti.

— II.

1. raztrg(ov)ati, pretrg(ov)ati, razbi(ja)ti, prebi(ja)ti: fossae ... abruperant iter Cu., cervix abrupta, lora abrupta O., pontem abr. Val. Max., T. podreti, razdreti, crurum venas T. predreti si, ordines abrumpuntur T. se predirajo, verberibus corpus abrumpitur Sen. rh. biči mesarijo telo, ingeminant abruptis nubibus ignes V. iz utrganih oblakov, prim.: abruptis procellis V. ali abrupto sidere V. ali abrupto caelo Sil. če se utrga hudourni oblak, imbres abrupti Ap. ploha.

2. pren.
a) kršiti, prelomiti (prelamljati): fas omne V., fidem per scelus T., aciem intentionis Fl. (o)topiti.
b) pretrgati, prekiniti, izogniti se čemu, pustiti kaj. odpovedati se čemu: sermonem V., Q., sermones Suet., querelas Stat., vocem, quietem Sil., somnum Sil., somnos V. pregnati, vitam (lucem) V. ali fata sua Sen. tr. ali medios annos Lucan. predčasno skleniti življenje (evfem. za samomor), coniugium Cat. ali societatem Suet. razdreti, flammas (amoris) O., dissimulationem T., spes ac metūs T. (prim.: slovo sem upu, strahu dal, Prešeren), toda: alicui spem gratiae abrumpere Cu. odvzeti; abruptis voluptatibus T. — Od tod adj. pt. pf. abruptus 3 strm, prepaden: barathrum Cat., petra, rupes Cu., saxa T., locus ... recenti lapsu terrae ... abruptus erat L., nihil ... abruptius invenitur in corpore Plin., ripae abruptissimae Plin. iun.; pren. osoren, oster, grob: contumacia T., ingenium Sil., homo Tert.; (o govoru) hitro končan, kratek: sermonis genus Q., fortia et abrupta Q. učinkovit in hitro končan govor. — Adv. abruptē

1. na posameznih mestih: palantes abr. flammarum ardores Amm.

2. nanagloma =
a) naravnost, brez uvoda: Macr., incipere, cadere in sermonem Q.
b) prenaglo (prenagljeno), brez okolišenja, brezobzirno, nezadržno: agere Iust., foedera frangere Amm., abruptius in deum blasphemare Cypr. — Subst. abruptum -ī, n strma višina, prepadna globočina, prepad: sorbet in abruptum fluctus V., per scopulosa et abrupta Plin., montium abrupta Plin. iun.; pren. prepad, brezno, pot pogube: Galbae amicitiā in abruptum tractus T., per abruptā T. po skrajnih nevarnostih.