Franja

rȁdōst -osti ž, mest. u radòsti radost, veselje: biti izvan sebe od -i; u -i ne treba se pomamiti; topiti se od -i

régal, als [regal] masculin, vieilli pojedina; slastna jed, poslastica; figuré naslada, užitek, veselje; populaire mokka (kava) z žganjem

ce rôti est un vrai régal ta pečenka je prava poslastica
régal pour les yeux radost, paša za oči
régal pour l'oreille naslada za uho

regalo moški spol darilo; poslastica, pojedina, gostija; bujnost, razkošnost, razkošno življenje, zabava, veselje; prijetnost; nega, strežba; brezplačni izvod (knjige)

regalo de boda, regalo nupcial poročno darilo
regalo de Navidad božično darilo
caballo de regalo paradni konj
vivir con regalo živeti v razkošju
duerme que es un regalo spi, da je veselje
el género está a precio de regalo blago je pol podarjeno
le hago regalo de ello podarim Vam to

regocijo moški spol veselje, zadovoljstvo; veseljačenje

esperar con regocijo veseliti se na
día de regocijo dan veselja

rejoicing [ridžɔ́isiŋ]

1. samostalnik
veselje, radost (over ob, nad, zaradi)

rejoicings množina radovanje, veselje, slavje, vesela zabava; šaljenje, šala

2. pridevnik
vesel, radosten (at, in česa, that da)

réjouissance [režwisɑ̃s] féminin radost, veselje; veselo slavje; vieilli kost, ki jo mesar doda mesu, odtehtanemu za kupca

réjouissances pluriel publiques ljudsko slavje, zabava

satisfacción ženski spol zadoščenje, zadostitev; zadovoljstvo; veselje; nadomestilo, odškodba, povračilo; domišljavost

a satisfacción v zadovoljstvo, po želji
propia satisfacción, satisfacción de sí mismo samovšečnost, domišljavost
pedir (ali demandar) satisfacción zahtevati zadoščenje
dar cumplida satisfacción polno zadoščenje dati
dar pública satisfacción javno prositi odpuščanja
tener mucha satisfacción de sí mismo zelo domišljav biti
referencias a satisfacción (trg) prvovrstne reference; zadovoljive informacije

satisfaction [sætisfǽkšən] samostalnik
zadovoljstvo, zadovoljnost; zadovoljevanje, zadovoljitev
pravno zadoščenje, satisfakcija
religija pokora, sprava, spravna daritev; poravnava, pomiritev; plačilo; veselje; sigurnost, prepričanost

in satisfaction of v poravnavo za
to the satisfaction of all na zadovoljstvo vseh, na splošno zadovoljstvo
for the satisfaction of my doubts za pomiritev mojih dvomov
to damand satisfaction zahtevati zadoščenje
to find satisfaction in najti zadovoljstvo v
he heard it with great satisfaction slišal je to z velikim zadoščenjem (zadovoljstvom)
to give (to make) satisfaction to dati zadoščenje (komu)
he proved it to my satisfaction njegov dokaz o tem me je zadovoljil

soddisfazione f

1. zadovoljitev, zadovoljevanje; zadostitev, zadoščenje; satisfakcija; ekst. opravičilo:
chiedere, ricevere soddisfazione di qcs. zahtevati, prejeti zadoščenje za kaj

2. zadovoljstvo; radost; ekst. veselje, užitek:
le soddisfazioni della vita življenjske radosti
un lavoro che dà soddisfazione delo, ki daje zadovoljstvo

solaz (množina: -ces) ženski spol počitek, oddih; veselje, dobra volja

sollazzo m knjižno veselje; zabava:
con suo grande sollazzo v svoje veliko veselje
dare, recare sollazzo, essere di sollazzo a zabavati, kratkočasiti

Spaß, der, (-es, Späße) šala, zabava, veselje; ein schlechter Spaß slaba šala; ein teurer Spaß draga zabava; keinen Spaß verstehen ne poznati šale, figurativ (schnell beleidigt sein) biti hitro užaljen; Spaß machen šaliti se; Spaß machen jemandem zabavati koga, veseliti koga, biti komu prijetno; den Spaß verderben pokvariti veselje; jemandem ist der Spaß vergangen (koga) je minilo veselje/minil smeh; aus Spaß za zabavo; im Spaß v šali, za šalo; über den Spaß gehen iti predaleč; zum Spaß za šalo; Spaß beiseite brez šale

studium -iī, n (studēre)

1. notranji nagon, prizadevanje, prizadeva, teženje, težnja, vnema, vnetost, veselje, sla do česa, pohlep, želja, poželenje po čem, poželevanje česa; abs.: Enn. ap. Prisc., Pac. fr., Col., Sen. ph., Dig. idr., meo de studio studia erant vestra omnia Pl. meni ugajati je bilo vse vaše prizadevanje, vsa vaša prizadevanja so bila usmerjena v to, da bi ugajali meni, vide, quam iniquus sis prae studio Ter. v svoji vnemi (vnetosti), studium est animi adsidua et vehemens ad aliquam rem adplicata magna cum voluptate occupatio Ci., studium ad (in) aliquid conferre Ci., incensi studio Ci., non studio (strastno) accusare, sed officio defendere Ci., studium semper adsit, cunctatio absit Ci., summo studio dicere Ci. ali magno, nullo studio agere C. z … vnemo, et hoc studio pravus facis H. nalašč, quot capitum vivunt, totidem studiorum milia H.; s subjektnim gen.: amici Ci., de studiis principum omnia perscripta N. o težnjah, studio regum intellecto Iust. namero; z objektnim gen.: Acc. fr. idr., vitae Afr. ap. Non. način življenja, quaestūs Ci. dobičkoželjnost, laudis Ci. slavohlepje, častihlepje, veri reperiendi Ci., pugnae C., Lucr. ali pugnandi C. bojaželjnost, bojevitost, armorum Plin. iun., abigendi studium quasi artem exercent Dig. namero; z dat. gerundivi: studium probandis provinciarum ac militiae rectoribus Aur.; s praep.: studii erga te testis Ci. ep., studium bonorum in me Ci. ep., studium suum in rem publicam S., studium ad frugalitatem multitudinis provocavit Iust.; z inf.: foedum studium citharā ludicrum in modum canere T., studium … a deo homines revocare Cypr.; z ACI: viris esse advorsas aeque studiumst Ter.

2. naklonjenost, vdanost, ustrežljivost, ugodljivost, posebna ljubezen, zanimanje, skrb, navdušenost, navdušenje za koga, pristran(sk)ost glede koga, navdušeno sočustvovanje s kom (naspr. ira, iracundia, odium); abs.: studio, consilio, auctoritate me adiuvit Ci., studium atque aures Ci. blagohoten (dobrohoten) posluh, studium et iracundiam suam rei publicae dimittere Ci. zanimanje, pauca … tradere … sine ira et studio T. brez jeze (sovraštva) in brez pristranskosti, studiis odiisque carens Lucan., quod studium et quem favorem secum in scaenam attulit Ci., studium favorque Plin. iun., studio ac suffragio viam sibi munire Ci., et beneficio accepto et studio perfecto Ci.; s subjektnim gen.: studia hominum excitare (pridobi(va)ti si) C. ali retinere (ohraniti (ohranjati) si, obdržati) Ci., studium populi ac favor Fl.; z objektnim gen.: studium salutis meae Ci. zanimanje, skrb za … , studium rei publicae S. domoljubje, rodoljubje, patriotizem; s praep. (zlasti poleg subjektnega gen.): studium in populum Romanum T., Diviciaci summum in populum Romanum studium C., studia Numidarum in Iugurtham accensa S., studia hominum (vsega sveta) accensa in Agrippinam T., eorum erga se studium Auct. b. Afr., studium et fides erga clientes Suet., studia nostra circa tuendos socios Plin. iun.; occ. strankarska privrženost, strankarska naklonjenost, pristranska naklonjenost, pristran(sk)ost, pristrástje, neobjektivnost; abs.: testes sine ullo studio dicebant Ci., senatum in studia diduxerat T. je (bil) razcepil na stranke, minus cupiditatis ac studii L.; s subjektnim gen.: studia competitorum Ci. strankarska vnetost (prizadevnost, vnema), studium partium Ci. strankarsko prizadevanje, strankarska težnja, studia partium S. strankarska prizadevanja, strankarske težnje, pristrastje, senatuque in ipso erant studia nimiam severitatem aspernantium, pluribus nihil mutandum censentibus T. razpad na dve stranki.

3. (marljivo, skrbno) ukvarjanje (pečanje) s čim, predmet ukvarjanja: studio rerum rusticarum provectus sum Ci., sunt pueritiae certa studia, sunt extrema quaedam studia senectutis Ci., studia venandi Ci., praecipuo nandi studio T., studio citharae deditus H., immoritur studiis H. mori se s svojim delom; occ.
a) posebno zanimanje za kaj, posebno veselje do česa, posebna sla po čem, najljubše delo (opravilo), priljubljeni posel, priljubljeno opravilo: eorum obsequi studiis Ter., cum studio tuo sim obsecutus Ci., studiis suis obsequi ali studiis eorum inservisse N., studiis generorum obsistere Ci., venio nunc ad istius (sc. Verris), quemadmodum ipse appellat, studium, ut amici eius, morbum, ut Siculi, latrocinium Ci.
b) ukvarjanje z znanostjo ali umetnostjo, znanstveno prizadevanje, znanstvene težnje, učenje, proučevanje, preučevanje česa, študij, znanstveno delo, v pl. tudi nauki: haec studia adulescentiam alunt, senectutem oblectant Ci., studiaque haec (sc. Graecarum artium ac disciplinarum) … in Latio vehementius tum colebantur Ci., mihi tua ista studia placuerunt Ci., haec inter nos studia exercere Ci. ep., se … studiis illis dedisse Ci., studiis septem dedit annos H., o seri studiorum H., in studiis vitam egi O. pesnikujoč, studium quid inutile temptas? O. (o pesništvu), nullum tempus vacare patiaris a studiis Sen. ph., studia altissimus iste secessus suggerit Plin. iun., dictitat ad studium hunc se adplicasse musicum Ter., histrionale studium T.; s subjektnim gen.: studia Graecorum Ci., acerrima et fecundissima eorum studia T.; z objektnim gen.: litterarum Ci., N., Sen. ph., eloquentiae Ci., T., iuris, dicendi, scribendi, discendi Ci., philosophiae N., sapientiae T.; meton. v pl. α) veda, znanost, znanstvo; redko v sg. = znanstvena panoga, veja znanosti, stroka: si non intendes animum studiis H., ad studiorum atque artium contentionem revertamur Ci., studia, quibus tingendus est animus Sen. ph., sedem ac magistram studiorum Massiliam habuit T., studia humanitatis Plin. iun. ali studia liberalia Sen. ph., Suet., Aug., Antiochia urbs liberalissimis studiis adfluens Ci.; huiusce rei coniuncturam de tuo ipsius studio facillime ceperis Ci. β) umetnost, spretnost, izurjenost: augurandi studio Galli callent Iust.; pesn. metaf. (o konju): studiorum atque immemor herbae victor equus V. γ) slovstvena dela, književna dela, književnost, slovstvo, literatura: omnia ingenia, quae lucem studiis nostris attulerunt, tunc nata sunt Sen. rh. δ) kraj učenja, učni kraj, učilnica: privatarum aedium studia sibi interdicta esse cognoscant Cod. Th.

suāvitās -ātis, f (suāvis)

1. (za zunanje čute) slast, prijetnost, ljubkost, milina, mik, čar, mičnost, mikavnost, privlačnost, očarljivost: is (sc. piscis) habet sucum, is suavitatem Pl., suavitas cibi, piscium, odorum, coloris Ci., oris et vocis N.; pl. suavitates prijetni užitki: Lact., Ambr., ut conquirat undique suavitates Ci.

2. metaf. (za notranji čut in za duševno zaznavanje) slast, prijetnost, veselje, radost, ugodnost, ljubkost, ljubeznivost: vitae Ci., mira quaedam in cognoscendo suavitas Ci., pro eius eximia suavitate Ci. ljubeznivost, suavitas sermonis N., sermonum atque morum Ci. ljubeznivo govorjenje in vedenje, studiorum Ci., carminibus mira suavitas Plin. iun.; v pl.: propter multas suavitates ingenii, officii, humanitatis tuae Ci. ep.

sunshine [sʌ́nšain]

1. samostalnik
sončni sij, sončna svetloba, sončno vreme
figurativno veselje, vedrost, radost, dobra volja

sunshine roof premična streha (pri avtu)
in the sunshine sleng v "rožicah", pijan

2. pridevnik
sončen
figurativno veder, vesel, srečen; premožen

šènluk m (t. šenlik, perz.) veselje, veselica s streljanjem

ufanía ženski spol ošabnost, napihnjenost; veselje, radost

uveseljénje s razveselitev, veselje

vaghezza f

1. nedoločnost; splošnost

2. lepota, ljubkost; privlačnost

3. veselje, užitek

4. knjižno poželenje; mik

venustās -ātis, f (venustus)

1. ljubkost, mičnost, mik, mikavnost, milina, miloba, milota, čar, očarljivost, šarm, dražest, privlačnost, lepota: muliebris Ci., venustas et pulchritudo corporis Ci., pomorum Varr., aënea signa eximiā venustate Ci.

2. metaf.
a) prikupnost, ljubeznivost, ljubkost, milina, finost, gracioznost, uglajenost, prefinjenost, dovtipnost, prefinjen humor, smisel za humor (v govorjenju, vedenju ipd.): Pl., hominum venustas et facetiae Ci., homo adfluens omni venustate Ci., dicendi vis summā venustate coniuncta Ci., venustas in arte Plin., verborum Gell.
b) prijetnost, veselje, radost: dies plenus venustatis Pl., quis me venustatis plenior? Ter. bolj vzradoščen, omnes voluptates, omnes venustates sunt Pl.