Franja

heading [hédiŋ] samostalnik
naslov, napis, glava (pisma); rubrika, poglavje, tema (pogovora)
šport igra z glavo
arhitektura nazidni venec
aeronavtika smer letenja
navtika smer plovbe

kȉčica ž
1. čopič: slikarska kičica; potez -e; potez -om poteza s čopičem
2. čopek: uhvati je za -u
3. venec na konjski nogi
4. vrh drevesa: ti se penji jeli u -e
5. bot. tavžentroža, Centaurium

kràliješ -èša m
1. molek, rožni venec: izvadi kraliješ i stade moliti krunicu
2. hrbtenica: jeza ih preko -a ošine

krȕnica ž
1. kronica
2. krona: zubna krunica
3. cvetni venec
4. rožni venec, molek
5. zool. gorski škrjanec, hribovec

krȕničārka ž ženska, ki pogosto moli rožni venec

krunìčati -ām moliti rožni venec

label¹ [léibl] samostalnik
etiketa, nalepka, naslovna tablica
figurativno označba, značilnost, karakteristika
arhitektura venec nad oknom ali vrati

Laufkranz, der, Technik venec gonilnih lopat

laurel moški spol lovor, lovorika, venec zmagovalca

laurel rosa oleander
corona de laureles lovorov venec
dormirse sobre sus laureles na svojih lovorikah spati

lauréola, laureola ženski spol lovorov venec; svetniški sij

laureus 3 (laurus) lovorjev, lovorov, lovorikin: folia Ca., silva Varr., corona L., Suet., Iust., Aur., virga O., ramus, oleum Plin., pira Plin. z vonjem po lovor(j)u, cerasa Plin. v lovoriko vcepljene, nemus Mart. lovoričje, ramulus Suet., rosa Ap. Od tod subst. laurea -ae, f

1. (sc. arbor) lovorika, lovor: Ph., spissa ramis laurea H., in quibus (sc. litteris) … scriptum erat lauream in puppi navis longae enatam L., factis modo laurea ramis adnuit O.

2. (sc. corona) lovorjev venec, lovorjeva vejica: decemviri laureā coronati L.; poseb. kot naglavni okras Apolona (ki mu je bila lovorika posvečena) in njegovih zaščitencev, pesnikov, pa tudi drugih bogov, svečenikov (flamines), delfsko preročišče za (na)svet vprašujočih oseb, kot okras pismenih poročil vojskovodij o zmagah, zmagovalcev, triumfatorjev (ki so imeli na glavi lovorjev venec in v rokah lovorjevo vejico); tudi podobe staršev in prednikov so krasili z lovorjevimi venci: Pindarus … laurea donandus Appolinari H. z lovorjevim, Apolonu posvečenim vencem, gestata est laurea nobis O., laurea flaminibus quae toto perstitit anno tollitur O., an … laurea illa magnis periculis parta amittit longo intervallo viriditatem? Ci., cedant arma togae, concedat laurea laudi Ci., coronati et lauream in manu tenentes L., laurea in Capitolium lata Suet., de Sarmatis lauream modo Capitolino Iovi rettulit Suet., urbem praetextatus et laureā coronatus intravit Suet., tot bellorum palmas laureasque una secum victori tradens Iust.; prim. še: Sen. ph. (Consolat. ad Helviam, 10) in Plin. (15, 126), linguae (zgovornosti) lauream merite Plin.; meton. zmagoslavje, zmaga, triumf: quam lauream cum tua laudatione conferrem? Ci., cupidi laureae Ci. (po nekaterih izdajah coronae laureae), praestat et exsulibus pacem tua laurea, Caesar O., lauream deportare T., laureae triumphos reportare, laureas fori speciosis certaminibus occupantes Amm.

laurus -ī, (gl. opombo spodaj) f (etim. nedognana beseda, verjetno izpos. iz katerega od predgrških (egejskih ali maloazijskih jezikov), iz katerega je izšlo tudi gr. δάφνη, arkad(ij)sko-kipr(ij)sko δαύχνα, δαυχμός, pergamsko λάφνη = sl. lovor = hr. lȍvōr = stvnem. lōr-boum, lōr-ber(i) = nem. Lorbeer)

1. lovor, lovorika: lauri ramulus Suet., silva laurūs Plin. ali lauri nemus Aur. lovoričje, nectit quicumque canoris eloquium vocale modis laurumque momordit Iuv.; kot zdravilo zoper pijanost: folia devorat lauri merumque cauta fronde, non aqua miscet Mart.; laurus praescia futuri Cl. Lovor so starodavniki uporabljali pri vseh verskih očiščevanjih; bil je posvečen čistemu Apolonu in lovorjeve vejice so bile glavno okrasje njega in njegovih zaščitencev, pesnikov: H., Ph., semper habebunt te nostrae (= Apollinis) laure, pharetrae O.; okrog Apolonovih svetišč so bila pogosto zasajena lovoričja: qui … Clarii laurūs … sentis V. (Aen. 3, 360) šumenje lovorik (lovoričja) Klara (= klarskega Apolona). Tudi svečeniki in triumfatorji so se (kot znak čistosti) pri žrtvovanju simbolično venčali z lovorjevimi venci (vejicami); z njimi so Rimljani ob svečanih in veselih dogodkih krasili tudi podobe staršev in prednikov, žrtveno orodje, hiše idr. (prim. laurea 2. pod laureus): Ci., V., H., O., T.; metaf. lovor(ika) = deviška, v lovor preobražena Dafna: innuba laurus O.

2. meton. lovorjev (lovorov) venec, lovorjeva (lovorova) vejica: laurum capillis ponite O., aliquem poëtica lauru coronare Symm.; od tod = zmagoslavje, triumf, zmaga: Ci. ep., victrix Mart., Parthica Plin. iun.

Opomba: Beseda se sklanja tudi po 4. deklinaciji, v sg.: gen. laurūs Col., Plin., Stat., Mart., abl. laurū H., Val. Max., Col., Plin., Stat., Mart., Gell., Symm.; v pl.: nom. laurūs V., Lucan., Plin., Stat., acc. laurūs V., Cat., Tib., Plin., Stat., Mart., dat. ali abl. lauribus Serv., voc. laurūs O., Stat. — Laurus tudi masc.: substracto lauro Pall. (prim. Prisc. 5, 42).

lȁvōr m (lat. laurus)
1. bot. lovor
2. lovorov venec

lei¹ [léii, lei] samostalnik
havajski cvetlični venec

ljȅsica ž (ijek.), lȅsica ž (ek.)
1. hrbtna stran roke: udariti koga -om ruke
2. nart
3. dial. venec fig

Lorbeerkranz, der, lovorjev venec

murtus (myrtus) -ī in -ūs, f (m: Ca.) (gr. μύρτος)

1. mirta, mirtovo drevo, posvečeno Veneri: Cat., Plin., Plin. iun., Val. Max., Cels., Vulg., myrtus bicolor O. „dvobarvna“ (zaradi belih in črnih jagod), pōpulus Alcidae gratissima, vitis Iaccho, formosae murtus Veneri V., Paphiae myrtus V., O.

2. meton.
a) mirtov gaj (log), mirtovje: densis hastilibus horrida myrtus V.
b) palica iz mirtovine: pastoralis praefixā cupide myrtus V.
c) mirtov venec: caput impedire myrto H., ministrum non dedecet myrtus H.

mūrus (stlat. moerus) -ī, m (prim. moenia pod moene)

1. zid, v pl. zidovje, poseb. mestni zid, mestno zidovje, mestno obzidje: T., Vell., Iust., aggeribus moerorum V., ducere murum L. ali muros V., H. = muros aedificare O. ali instruere ali exstruere L. postaviti (postavljati), (se)zidati, (z)graditi, muro lapideo urbem cingere L., urbem muris saepire N., aries murum attingit C., percussit aries murum Ci., patrii muri V. rodno mesto.

2. occ.
a) nasip, okop: Varr., a Lacu Lemano milia passuum XIX murum perducit C.
b) obseg, obroba, rob lonca: testa, quae terni muro spatiosum colligat orbem Iuv.
c) ograja: cor munitum costarum et pectoris muro Plin.
d) leseni stolp na slonovem hrbtu: Sil.
e) zidni venec kot okrasje Kibeline glave (prim. corona muralis b pod mūrālis): Cl.

3. metaf. zunanji zaščitni zid, pregrada, branik, obramba, zaščita: Graiûm murus Achilles O., lex Aelia et Fufia propugnacula murique tranquillitatis Ci., audacia pro muro habetur S., hic munus aëneus esto H.

Myrtenkranz, der, venec iz mirte

očenáši m mn. rožni venec