Franja

valer* veljati, vreden biti, veljaven biti; stati, znašati; donašati; sposoben biti, biti (pripraven) za; pomemben biti; prevladati, močnejši biti

valer un dineral stati ogromno denarja
valer con uno imeti vpliv pri kom, doseči kaj pri kom
valer por dos veljati za dva
valer mucho veliko vreden biti
eso no vale nada to ni nič vredno, to je brez vrednosti
valer el precio biti vreden svoje cene
hacer valer uveljaviti
más vale (valiera) bolje je (bi bilo)
¡así vale más! tako je bolje! toliko bolje!
¡aquí no vale perder el tiempo! tu ne smemo izgubljati časa!
aquí no valen bromas s tem se ni šaliti
¡eso no vale! tako ne gre!
¡vale! zdravstvuj!
¡válgame Dios! bog ne daj! česa ne poveste!
valga lo que valiere naj se zgodi, kar hoče; za vsako ceno
eso me valió un gran disgusto zaradi tega sem imel veliko nevšečnosti
tanto vales cuanto tienes denar je sveta vladar
no es literatura ni cosa que lo valga to je vse drugo kot literatura
no le valdrán excusas ne bodo mu pomagali nobeni izgovori
valerse de a/c izkoristiti kaj, rabiti kaj
valerse de alg. zateči se h komu
¡de ello se vale! to je njegov izgovor!
valerse de astucia uporabiti zvijačo
valiéndose de amenazas z grožnjami
valerse de un derecho uporabiti pravico
valerse de todos los medios vse sile napeti
valerse de medios ilícitos uporabiti nedovoljena sredstva

valide [valid] adjectif zdrav, krepak; pravno veljaven, pravnomočen

contrat masculin valide veljavna pogodba
le billet est valide jusqu'au 30 vozovnica je veljavna do 30. t. m.

общеустановленный veljaven za vse, splošno utrjen

correre^*

A) v. intr. (pres. corro)

1. teči, tekati:
correre a gambe levate, a spron battuto, a rotta di collo teči, dirjati kot noge nesejo
correre come il fulmine teči kot blisk
correre a piedi teči peš
correre a cavallo dirjati na konju
correre in bicicletta hiteti na kolesu
correre dietro a qcn. teči za kom
correre avanti e indietro hiteti (z delom)
correre dietro alle donne pren. letati za ženskami
correre ai ripari pren. naglo ukrepati, iskati hitre rešitve

2. iti; pohiteti; teči, tekati; planiti:
il sangue gli corse alla testa kri mu je planila v glavo
il pensiero gli corre alla casa lontana v mislih se spomni daljnega doma
il sangue corre kri teče (iz rane)
il denaro corre denar se na veliko zapravlja

3. pren. hiteti:
corro per finire un lavoro hitim, da dokončam delo
non corriamo alle conclusioni ne prenaglimo se s sklepanji

4. ekst. miniti, minevati; biti; teči:
correva l'anno 1848 teklo je leto 1848
coi tempi che corrono, bisogna sapersi accontentare v teh časih se mora človek znati zadovoljiti
la paga corre dal primo del mese plača teče od prvega v mesecu

5. pren. iti; biti; biti razlika; biti tekoč:
fra le nostre case corre una cinquantina di metri med našima hišama je kakih petdeset metrov
fra le parole e i fatti ci corre med besedami in dejanji je velika razlika
un discorso che corre tekoč govor

6. pren. razširiti se; iti:
correre la fama, la notizia glas, vest gre
fra loro corsero parole grosse hudo sta se sporekla
lasciar correre ne ozirati se (na); pustiti pri miru:
in casi così è meglio lasciar correre v takih primerih je bolje pustiti stvar pri miru
la banconota non corre più bankovec ni več veljaven

B) v. tr.

1.
correre un pericolo pren. biti v nevarnosti, podati se v nevarnost
correre un rischio pren. tvegati
correre un'avventura pren. podati se v pustolovščino
correre il mare pluti

2. šport teči:
correre i centodieci metri a ostacoli teči sto deset metrov z ovirami

cours [kur] masculin tek, potek; tok; struga; korzo, sprehajališče, promenada, aleja; kurz, tečaj, predavanje; učbenik; obtok, veljavnost; commerce tečaj, notiranje, cena; krožni tek, (krvni) obtok

au cours de v teku, commerce po tečaju
dans le cours de l'année v teku leta
en cours de construction v gradnji
en cours de route spotoma, med potjo
au, de long cours (marine) daleč
cours d'adultes tečaj za odrasle
cours de langue française tečaj francoskega jezika
cours de(s) change(s) menjalni tečaj
cours par correspondance dopisni tečaj
cours d'eau vodni tok
cours de la guerre potek vojne
cours de l'intérêt obrestna mera
cours du jour dnevni tečaj
cours d'ouverture, de clôture začetni, zaključni tečaj
cours de vacances počitniški tečaj
baisse féminin, chute féminin, fluctuations féminin pluriel, cote féminin des cours nazadovanje, padec, nihanje, kotiranje tečajev
salle féminin de cours predavalnica
travaux masculin pluriel en cours dela v teku
ses mensonges n'ont plus cours ici njegove laži se tu ne obnesejo več
avoir cours biti veljaven, v rabi
cette monnaie n'a plus cours ta denar (kovanec) ni več v veljavi
avoir, suivre son cours iti svojo pot
l'affaire suit son cours zadeva gre svojo pot
donner, laisser libre cours à quelque chose dati čemu prosto pot
être en cours biti v teku
faire des cours predavati
faire son cours de droit študirati pravo
les cours montent, baissent, se maintiennent tečaji se dvigajo, padajo, so trdni
prendre cours postati moda
suivre un cours obiskovati predavanje, tečaj
sécher les cours »špricati« predavanja

effētto m

1. učinek:
il rimedio non ha avuto nessun effetto zdravilo ni učinkovalo
ottenere l'effetto voluto doseči zaželeni učinek
fare l'effetto di zdeti se kot:
mi fa l'effetto di un galantuomo zdi se mi poštenjak
in effetto, in effetti v resnici
a questo effetto zato, v ta namen
valido a tutti gli effetti veljaven nasploh
mandare ad effetto zaključiti
dare effetto a qcs. izvršiti kaj

2. (validità) veljavnost:
questa legge ha effetto retroattivo ta zakon je veljaven za nazaj, je retroaktiven

3. (močen) vtis, efekt:
è stata un scena di grande effetto prizor je naredil močen vtis
cercare l'effetto težiti za (cenenimi) efekti

4. šport rezana žoga (pri biljardu, nogometu)
dare l'effetto a una palla rezati žogo

5. menica, vrednostni papir

6. fiz. efekt:
effetto Joule Joulov efekt
effetti speciali posebni efekti

7. pl. stvari:
effetti personali osebne stvari; obleka

establish [istǽbliš] prehodni glagol
ustanoviti, osnovati; urediti; uvesti, uvajati, vpeljati; dognati, dokazati; utrditi, uveljavljati; priznati cerkev po zakonu; namestiti, nastaniti, pod streho spraviti, poskrbeti za koga

to establish o.s. naseliti, nastaniti se
the Established Church anglikanska cerkev
to establish business connections navezati poslovne stike
to establish a claim postaviti zahtevo
to establish order narediti red
established order veljaven red
established laws veljavni zakoni
to establish a record postaviti rekord

force¹ [fɔ:s] samostalnik
moč, energija; nasilje; trdnost, jakost; uspešnost; učinek, vpliv; veljavnost, pomen
množina čete; vojna sila, vojska

air force letalstvo
armed forces oborožene sile
land force kopenska vojska
in great force močno
by force of s pomočjo
force majeure višja sila
by main force z vso močjo
in force veljaven, v veljavi
to come into force stopiti v veljavo
by force nasilno
to put in force uveljaviti, uzakoniti

īnstar, n indecl. le kot nom. in acc. (iz instāre „obstati“; prvotno pomeni instar „obstanek“ jezička pri tehtnici) meton.

1. enaka teža, enakotežje, ki se sloveni z: enako težak, ene (enake) teže, odtehta(va)joč; le metaf.: unum in me scelus est, quod te, scelerata, recepi; sed scelus hoc meriti pondus et instar habet O., omnia ex altera parte collocata vix minimi momenti instar habent Ci. morejo imeti komaj najmanjši pomen; od tod: Plato mihi unus est instar omnium Ci. odtehta vse, mi je vreden (mi velja) prav toliko kot vsi, unus ille dies immortalitatis mihi instar fuit Ci. mi je odtehtal … , ab his mittitur Gylippus solus, sed qui instar omnium auxiliorum erat Iust., mihi Pompeius meus instar est Alexandri Val. Max., id si accidat, mortis instar putamus Ci., štejemo za enako težak udarec, patrocinio vero se usos aut clientes appellari mortis instar putant Ci., instar ego perpetui congiarii reor affluentiam annonae Plin. iun. obilica žita se mi zdi kakor neprestan dar; ker se je denar prvotno tehtal, spada semkaj tudi reklo: munus fundi urbani instar Ci. enako težek = enakovreden (zato je, zatorej) kakor … ; le pesn. brez primerjalnega predmeta: quantum instar in ipso! V. kolikšna tehtnost je v njem! kakšna moška prikazen! kako veljaven mož!

2. occ.
a) enako število, enak po številu, prav toliko (česa) kakor: nunc is (Hector) innumeri militis instar habet O. nadomešča številne vojake, nadomešča zelo veliko število vojakov, cohortes quasdam, quod instar legionis videretur, esse post silvam C., milites duarum instar (= približno) legionum L., cohortium trium instar in terram exposuerat Auct. b. Alx., videretis vix duarum male plenarum legiuncularum instar in castris regis L., de Magonis (libris) dempsit instar librorum octo Varr., mearum epistularum nulla est συναγωγή; sed habet Tiro instar septuaginta Ci.
b) enaka velikost, enake velikosti, enako velik, enolik, tako velik (tolik(šen)) kakor: Erana non fuit vici instar sed urbis Ci., Neapolis et Tycha, nomina ea partium urbis et instar urbium sunt L. so deli mesta, toda sami tako veliki kakor … , cybaea maxima triremis instar Ci., (navis) urbis instar habere videtur Ci., parvum instar eorum, quae spe ac magnitudine animi conceperat L. nepopolno nadomestilo, instar montis equus V., lumen clipei instar V., cuius (equi) instar pro aede Veneris Genetricis dedicavit Suet., agmen agens Clausus magnique ipse agminis instar V., cuius viri magnitudo multorum voluminum instar exigit Vell. zahteva več knjig obsegajoč popis, ea (epistula), quae voluminis instar erat Ci., quia aedes excelsiore loco positae instar arcis habere viderentur Val. Max., ambitus terrae totius ad magnitudinem universitatis instar brevis obtinet puncti Amm. ima velikost točke, je tako velik kot pika.
c) enaka reč, eno in isto kakor, nadomestilo česa; pogosto se da sloveniti s kakor, enako kot: latere mortis erat instar turpissimae Ci. je bilo (pomenilo) isto kot smrt, instar muri hae saepes munimenta praebent C. kot nadomestilo zida, namesto zida, kakor zid; tako v primerah: exhorruit aequoris instar O., instar veris vultus tuus adfulsit populo H., duces reorum instar vinctos habet Cu., terra in medio posita quasi puncti instar obtinet Ci. tvori središče. — Poklas. ad instar z gen. prav tako kakor: aquae ad instar montis intumescentes Vulg., est namque vallis, quae continuis montibus velut muro quodam ad instar castrorum clauditur Iust., lactucae … , quae seminis enormi senecta ad instar scoparum in amaram caenosi sucūs cariem exolescunt Ap., ad instar speculi reddit imaginem gratiorem Ap., aedificavit in Iudā domos ad instar turrium Vulg.; z zaimkom: ad hoc instar (prav tako) mundi salutem tuetur deus Ap.

matrimōnio m (pl. -ni) poroka, zakon, zakonska zveza:
matrimonio civile civilna poroka
matrimonio religioso cerkvena poroka
unirsi in matrimonio poročiti se
matrimonio rato e non consumato cerkveno veljaven, a ne konzumirani zakon
matrimonio di convenienza zakon iz koristoljubja

mātūrus 3, superl. matūrissimus, redko mātūrrimus (iz nekega *mā-tu- pravi, ugoden čas [deblo *mā- dober, prim. mā-nus, mā-ne, Mā-nes]; osnovni pomen torej „pravočasen“)

1. zrel, medén, mêhek (mehák), zmehčan, goden (o sadovih): si matura et cocta (sc. poma), decidunt Ci., fruges V., seges farris matura messi (za žetev) L., ficūs maturissimae Col.; subst. n.: quod maturi erat L. (naspr. viride).

2. (fizično) zrel, goden (za kaj, po čem, glede na kaj): ovis Col. godna (primerna) za razplod, fetūs Col. ali partus H. goden (za rojstvo), venter O., Mart. ali matura vocabit Ilithyiam O. ali Roxane matura ex Alexandro Iust. blizu poroda, visoko noseča; goden za smrt, star, prileten, mator: senex, patres H., maturus aevi O., aequius esse censuit se maturam oppetere mortem quam P. Africani filiam adulescentem Ci.; lahko tudi: m. aetas H. moška (za delo krepka) leta, senecta O. ali senectus Iust. ali vetustas Lucr. visoka starost, priletnost, centurionum maturi iam Suet. ki so skoraj že doslužili; subst. m. pl. mātūrī -ōrum, m odrasli: Lact. (naspr. pueri); enalaga: glaebasque iacentis pulverulenta coquat maturis solibus aestas V. močno poletno sonce, dolgi poletni dnevi; z dat.: filia matura viro V. godna za možitev, virgo iam matura nuptiis Vitr. godno za možitev, virginitas matura toris annique tumentes Stat. godno za možitev, sponsae vir maturus Stat. goden za ženitev, progenies matura militiae L., maturus imperio L. za vladanje, ivit in Poenos nondum tantae maturus rei Scipio Sen. ph., Lucius maturus viribus Vell.; z abl.: Nero maturus annis T., maturior annis O. starejši; z ad: maturus ad arma Sil. sposoben za orožje, sposoben nositi orožje.

3. metaf.
a) (duševno, moralno, razumsko, značajsko) zrel, goden: Lelex animo maturus et aevo O. zrel po letih in presoji, annis gravis et animi maturus Aletes V.
b) (v razvoju) zrel, dozorel, na višku, pravočasen: edidit haec Calchas, quae iam matura (dozorelo) videtis Ci. poet., virtus L. dovršena, dozorela krepost, gloria L. na višku, seditio L. tik pred izbruhom, quibus erat missio matura Cu. ki jih je čakal odpust, ki so se že nadejali odpusta, imperia Iust. zrela, da se izvršijo, reditus Ci., mors quamvis matura (ne prezgodnja), tamen acerba L., maturo propior funeri H. prav blizu ne prezgodnjemu pogrebu, že zrel za pokop, matura causa belli L. ki ga je bilo čas uveljaviti, že veljaven, dies Lucr. prigoden, tempus m. vino Cels. pravi, primeren, scribendi exspectandum tempus maturius Ci. ep. primernejši, omnia matura sunt: praeda, victoria, laus L. vse je tako rekoč že dozorelo za žetev; maturum videtur z inf. = zdi se, da je čas (gr. καιρός): mihi vero ad Nonas bene maturum videbatur fore … Ci. ep., maturum videbatur repeti patriam L.

4. časovno
a) zgodnji, zgoden, ran, prezgodnji, prezgoden, predčasen: faba Col. zgodnji fižol, fenum Col. seno (naspr. otava), in illis locis maturae sunt hiemes C., decessio Ci., mors Fl., dies Tib., honores O., H. prezgodnje, aetas maturissima Corn., robur aetatis quam maturrimum precari T., sum maturior illo O. prej sem prišel, ut taedio regum maturior (prej) veniret libertas L., maturum censeo faciendum, ut iubeas … Ca. fr.
b) metaf. uren, hiter, nagel, pospešen, brz: victoria L., iudicium Ci., matura iam luce (zarana) dies noctemque fugarat V. Adv. mātūrē

1. ob pravem času, pravočasno, začasa: satis m. accurrit C., custodes m. sentiunt Ci., m. facto opus est S.

2. zgodaj, rano, brž, kmalu, naglo, hitro: m. senem fieri Ci., Libyes m. oppida habuere S., m. (maturius prej) proficisci C., aliquo maturius (prej) venire Ci., maturissime rem vindicare Ci. quam maturrime (ta obl. večinoma le v zvezi s quam, tudi pri Ci.) rebus occurrere C. kolikor je le mogoče hitro, čim prej.

3. prezgodaj, prerano, prekmalu, prehitro, prevréd: pater m. decessit N. Vsi trije pomeni v enem stavku: qui homo mature (prezgodaj) quaesivit pecuniam, nisi eam mature (pravočasno) parsit, mature (zgodaj) esurit Pl. — Pooseb. Mātūra -ae, f Matúra, boginja, ki bdi nad zorenjem in dozorevanjem sadja: Aug. (po drugih Matuta).

mise [miz] féminin postavitev, položitev; vložek (v igri); oblačenje, obleka

mise élégante lépo oblačenje
de mise običajen; sodoben, moderen; primeren; veljaven (de nar); dopusten, dovoljen
mise en accusation obtožba
mise en action izvršitev, izvedba, uresničenje
mise en activité postavitev v obratovanje, delovanje
mise hors d'activité vzetje iz obratovanja, ustavitev
mise en application uporaba
mise bas (d'une chatte) povrg, skotitev (mačke)
mise en boîte (familier) nagajanje, draženje
mise en bouteilles polnjenje steklenic, ustekleničenje
mise en cause (juridique) poziv
mise sur chais vkletenje (vina)
mise en chantier začetek gradnje
mise en, hors circuit (él) vključitev, izključitev (električnega toka)
mise en circulation izročitev v obtok; prodaja
mise en code (automobilisme) zastrtje luči, žarometov
mise hors de combat (sport) knockout
mise au concours razpis (tekmovanja, nagrad)
mise sous courant (él) vključitev v tok
mise au courant obvestitev, obveščanje
mise en culture obdelovanje zemlje
mise en demeure poziv (za plačilo), opomin
mise à l'eau splavitev (ladje)
mise aux enchères dražitev, dražba
mise en évidence poudarjanje, poudarek
mise en état de siège proglasitev obsednega stanja
mise en exécution izvršitev
mise en faillite proglasitev konkurza
mise en gage zastavitev
mise en garde svarilo, posvaritev
mise en feu vložek (v igro)
mise au jour odkritje (pri izkopavanju)
mise en liberté izpustitev na svobodo
mise hors la loi izobčenje
mise en magasin uskladiščenje
mise en marche, en mouvement sprožitev v pogon, v obratovanje
mise au mat matiranje (pri šahu)
mise au monde porod, rojstvo
mise à mort usmrtitev
mise en musique uglasbitev
mise au net prepisanje na čisto, čistopis
mise à nu razgaljenje
mise en œuvre izvedba
mise en ordre ureditev
mise au pas (politično) izenačenje; prilagoditev vladajočemu načinu mišljenja
mise en paiement (iz)plačilo
mise à pied (začasna) razrešitev službe, prepoved izvrševanja poklica, udejstvovanje ipd.
mise sur pied sklic, poziv
mise en plis vodna ondulacija (las)
mise au point (technique, photographie) naravnanje; figuré izgotovitev; popravek
mise hors de poursuite (juridique) ustavitev pregona
mise en pratique uporaba, privzem v prakso
mise à prix cenitev, določitev cene; začetna ponudba
mise à la retraite upokojitev
mise en scène uprizoritev, režija
mise en sécurité zaščitenje, zavarovanje
mise sous séquestre sekvestriranje; odreditev prisilne uprave
mise sociale (juridique) finančni doprinos družabnika
mise sous tutelle postavitev pod varuštvo
mise en valeur izkoriščanje; uveljavljanje
mise à la terre priključek na zemljo, ozemljitev
mise en vigueur uveljavljenje, nastop veljavnosti
être de mise spodobiti se, biti na mestu, v modi; (denar) biti v obtoku
ce n'est pas de mise to se ne reče, ne nosi; to se ne spodobi
cela exige une mise au point to je potrebno popravka
juger les gens à leur mise soditi ljudi po njihovi obleki

passeport [paspɔr] masculin potni list

passeport valide, périmé veljaven, potekel potni list

perfekt perfekten, odličen; perfekt sein Vertrag, Abmachung: dogovorjen, veljaven; figurativ damit ist die Katastrophe perfekt s tem je katastrofa zagotovljena

póten de voyage

potni list (veljaven, potekel) passeport moški spol (valide, périmé)
potne potrebščine articles moški spol množine de voyage
potni stroški frais moški spol množine de voyage (ali de déplacement)
potna torba sac moški spol de voyage
obnoviti, podaljšati potni list renouveler un passeport
imetnik potnega lista titulaire moški spol d'un passeport
kontrola potnih listov contrôle moški spol des passeports
vojaški potni nalog feuille ženski spol de route

pretêklost passé moški spol , temps moški spol passé; antécédents moški spol množine

navdušenost za preteklost (slabšalno) passéisme moški spol
oživiti, oživljati preteklost faire renaître le passé
politična preteklost antécédents politiques
v preteklosti par le passé
v daljnji preteklosti dans le plus lointain passé
veljaven za preteklost (pravno) rétroactif
vse to je preteklost tout ça, c'est du passé
zbrisati preteklost faire table rase du passé

regiudicata f pravo (res iudicata) pravnomočna, pravnoveljavna odločitev:
divenire regiudicata postati pravnomočen, pravno veljaven

relation [riléišən] samostalnik
poročilo; pripoved(ovanje)
pravno prijava, prijavno gradivo, referat; zveza, (logični, vzročni) odnos, odnošaj (between med)
razmerje, relacija; sorodnost, sorodstvo; sorodnik, -ica

in relation to gledé, kar se tiče, v zvezi z
relations of production proizvodni odnosi
a faithful relation of all that happened verno poročilo o vsem, kar se je zgodilo
a near (distant) relation bližnji (daljni) sorodnik
public relation officer oseba, ki vzdržuje stik med svojo ustanovo in javnostjo in si prizadeva ustvariti ugodno mnenje o svoji ustanovi
what relation is he to you? v kakšnem sorodstvu je on z vami?
he is no relation of mine on ni v sorodu z menoj
to be out of (all) relation, to bear no relation to nobene zveze ne imeti z
to enter into relations with stopiti v zveze z
to entertain (to maintain) commercial (friendly) relations with vzdrževati trgovinske (prijateljske) zveze z
to have relation to biti v zvezi z
pravno to have relation to June 1st nanašati se na 1. junij, biti veljaven od (preteklega) 1. junija

splôšen général, universel

splošni interes intérêt général
splošna volilna pravica le suffrage universel
na splošno généralement, en général, d'une façon générale, d'ordinaire
splošno koristen d'utilité publique, d'intérêt commun (ali public, général)
splošno priljubljen aimé de tous (ali de tout le monde), universellement aimé
splošno veljaven généralement valable (ali applicable, accepté), qui a cours partout
splošno znan notoire, de notoriété publique, universellement connu

splošno allgemein; allgemein- (izobraževalen [allgemeinbildend] allgemein bildend, veljaven/obvezujoč allgemeinverbindlich), gemein- (koristen gemeinnützig, nevaren gemeingefährlich)
splošno razumljiv [allgemeinverständlich] allgemein verständlich, gemeinverständlich, [gemeinfaßlich] gemeinfasslich
splošno v navadi allgemein üblich
splošno znan allgemein bekannt, allgemeinbekannt, notorisch, Allgemeingut (to je splošno znano das ist Allgemeingut)
na splošno im Allgemeinen, im Großen und Ganzen