Franja

spoznáven (-vna -o) adj. cognitivo, conoscitivo; di riconoscimento:
spoznavni proces processo conoscitivo
človekove spoznavne sposobnosti le capacità cognitive dell'uomo
spoznavni večer serata di società
filoz. spoznavna teorija gnoseologia

starost, starost² [ó] ženski spol (-i …) življenjsko obdobje: das Alter, (večer življenja) der Lebensabend
v visoki starost, starosti im hohen Alter
slabenje zaradi starost, starosti der Altersabbau
zaradi starost, starosti zdravstvene težave: altersbedingt, odložiti funkcijo,. upokojiti se ipd.: aus Altersgründen

svét -a, -o holy; sacred; (svetnik) saint

svét, -a, -oa aliansa zgodovina Holy Alliance
svét, -a, -oo pismo (biblija) the Bible, the Scriptures pl, the Book, the Good Book, Holy Writ
svét, -a, -oa dežela the Holy Land
svét, -a, -oi oče (papež) the Holy Father
svét, -a, -oo olje religija chrism, holy oil
svét, -a, -oa trojica religija the Holy Trinity
Vsi Sveti religija, 1. november All Saints' Day, All Hallows' Day, Allhallows, Hallowmas
svét, -a, -oi večer religija Christmas Eve
sv. Vida ples (vidovica) medicina Saint Vitus's dance
najsvetejše religija figurativno holy of holies
proglašen za svét, -a, -oega religija canonized
moja svét, -a, -oa dolžnost je, da to storim it's my sacred (ali my bounden) duty to do it

svét, -a, -o saint, sacré

sveta aliansa la Sainte-Alliance
sveti Anton (religija) Saint-Antoine
sveti dan (božič) le jour de Noël
sveta družina (religija) la Sainte Famille
sveti duh (religija) le Saint-Esprit, l'Esprit-Saint
sveti Trije kralji (religija) les Rois mages
sveti oče (papež) le Saint-Père
sveto pismo (religija) l'Écriture sainte
sveta stolica (religija) le Saint-Siège
Sveta dežela (Palestina) la Terre sainte
sveto mesto la Ville sainte, les Lieux saints
sveti večer la veille de Noël
vsi sveti (praznik) la Toussaint
delati se svetega faire le dévot (ali le bigot), affecter des dehors pieux
sveto obljubiti promettre solennellement
njemu ni nič sveto rien n'est sacré pour lui, il n'a ni foi ni loi
prisegam pri vsem, kar mi je svetega je jure par tout ce qui m'est le plus sacré

svét, svéta, svéto santo; sagrado; sacro

sveta aliansa (hist) Santa Alianza
sveti Anton (rel) San Antonio
sveti Tomaž (rel) Santo Tomás
sveti dan (božič) el día de Nochebuena
sveta družina (rel) la sagrada familia
sveti duh (rel) el espíritu santo
sveta dolžnost sagrado deber m
sveti Trije kralji (rel) los reyes Magos
sveto leto año m santo
sveta nebesa! ¡santo Dios!
sveti oče (papež) el Padre Santo, el Papa
sveto pismo (rel) la Sagrada Escritura, la (Santa) Biblia
Sveta Stolica la Santa Sede
sveta dežela Tierra f Santa, los Santos Lugares
sveti večer (rel) Nochebuena f
vsi sveti (praznik) (día m de) Todos los Santos
o svetem Nikoli fam cuando la rana críe pelos
njemu ni nič sveto para él no hay nada sagrado
sveto obljubiti prometer solemnemente
delati se svetega fingir devoción, ser beato
prisegam pri vsem, kar mi je svetega juro por lo más sagrado

svet|i¹ [é] (-a, -o)

1. svetniki: heilig
sveti Peter, sveta Terezija … der heilige Petrus (hl. Petrus), Sankt Petrus, die heilige Theresia (hl.Theresia) …
obredi, zakramenti ipd.: sveti krst die heilige Taufe
sveta maša die heilige Messe
sveto obhajilo die heilige Kommunion
sveta popotnica die Wegzehrung

2.
sveta Devica die Heilige Jungfrau

3. veliki prazniki, svetinje: Heilig
sveti večer der Christabend, Heiligabend, der Heilige Abend
sveta družina die Heilige Familie
sveta noč die Christnacht, die Heilige Nacht
vsi sveti Allerheiligen, das Allerheiligenfest

4.
svet oče Heiliger Vater ( der Papst)

5.
praznik: sveti Miklavž der Nikolaustag
sveti Štefan (A) Stephanitag, (D) 2. Weihnachtstag, (CH) Stefanstag
sveti Valentin der Valentinstag

tísti (-a -o)

A) adj.

1. quello:
tisti človek tam je moj stric quel signore là è mio zio

2. (za izražanje časovne odmaknjenosti) quello:
v tistih časih a quei tempi

3. (za izražanje, da se je o čem še prej govorilo) quello:
kako je s tisto vašo zadevo com'è andata a finire quella sua faccenda?
pospeševati razvoj tistih dejavnosti, ki se kmalu rentirajo incentivare lo sviluppo di quelle attività che sono redditizie a breve termine

4. (za poudarjanje pomena besede) quello:
zaradi tistih nekaj tolarjev sta se sprla hanno litigato per quei due soldi

B) tísti (-a -o) pron.

1. quello (-a):
tisti tam je naš prijatelj quello là è un nostro amico

2. (za izražanje osebe ali stvari, ki jo določa odvisnik) quello; colui, colei che (pl. coloro che); chi:
misli na tiste, ki stradajo pensa a quelli che non hanno da mangiare, pensa a chi non ha da mangiare

3. (za izražanje osebe ali stvari, ki se noče ali ne more imenovati) quello, quella; quel tale, quella tale; quella cosa:
ves večer je silil vanjo tisti, kako se že piše tutta la sera le stava addosso quel tale, com'è che si chiama
evf. samo na tisto misliš pensi solo a quella cosa, a quello
pren. imeti jo za eno od tistih ritenerla una di quelle, una donnina allegra
gospodar je, tisto pa, tisto è un buon padrone, non c'è che dire
hvala za vse! Dajte no, kaj bi tisto! grazie di tutto! Ma si figuri!
PREGOVORI:
tistega pesem pojem, čigar kruh jem chiamo babbo chi mi dà pane; chi mi da da mangiar tengo da quello

tovarišk|i (-a, -o) kameradschaftlich
tovariški večer der Kameradschaftsabend
biti v tovariških odnosih kameradschaftlich verkehren

včérajšnji yesterday's

včérajšnji dan yesterday
ves včérajšnji dan all yesterday, the whole of yesterday
včérajšnji časopis yesterday's paper
včérajšnji večer yesterday evening, pesniško arhaično yestereve, yestereven, yester e'en

večerja samostalnik
1. (obrok hrane) ▸ vacsoraRibo si je skuhal za večerjo in jo pojedel. ▸ Halat főzött vacsorára és megette.
Vsak večer zame skuha večerjo, tudi če greva potem ven. ▸ Minden este vacsorát főz nekem, akkor is, ha elmegyünk otthonról.

2. (dogodek) ▸ vacsora

vizualizirati glagol
1. (miselno oblikovati podobo; predstavljati si) ▸ vizualizálKo si vizualiziram skok, si vedno predstavljam, da skočim v ravnino in pristanem v telemark. ▸ Amikor vizualizálom az ugrást, mindig azt képzelem, hogy sima területre ugrok és telemark pozícióban landolok.
To sliko bom vizualizirala vsak večer in upala, da deluje! ▸ Minden este vizualizálni fogom ezt a képet, és remélem, hogy működik!

2. (vizualno prikazati; upodobiti) ▸ vizualizál, megjelenít
Arhitekti in notranji opremljevalci zato pogosto svoje predloge vizualizirajo s tridimenzionalno računalniško risbo. ▸ Az építészek és a lakberendezők ezért gyakran háromdimenziós számítógépes grafikával vizualizálják a javaslataikat.
Kadar želimo poslušalcem posredovati podatke, jih je dobro vizualizirati. ▸ Amikor információt akarunk közvetíteni a hallgatóknak, jó, ha vizualizáljuk azokat.

voščíti¹ (želeti) desear

voščiti komu srečno novo leto desear a alg un feliz año nuevo
voščiti komu dobro jutro dar a alg los buenos días (dober večer las buenas tardes ozir. las buenas noches)
voščiti komu lahko noč desear a alg que pase buena noche (ali que descanse)

vsak (-a, -o)

1. jeder/jede/jedes; samostalniško tudi jedermann

2. (sleherni) aller/alle/alles, jeglicher/jegliche/jegliches (vsaka pomembna informacija alle wesentliche Information)

3.
na vsakih (deset) dni/ ur/mesecev/let zehntäglich, zehnstündlich, zehnjährlich
(na vsakih pet mesecev fünfmonatlich, na vsakih sedem dni siebentäglich, na vsakih sedem ur siebenstündlich)
na vsakih sto let hundertjährlich
na vsakih nekaj dni/tednov/ mesecev/let alle paar Tage/Wochen/Monate/Jahre

4.
ob vsakem času zu jeder Tageszeit, jederzeit
ob vsakem vremenu bei jedem Wetter
v vsakem oziru/pogledu in jeder Hinsicht, in jeder Weise
vsak dan jeden Tag, täglich
vsak večer jeden Abend, allabendlich
vsako jutro jeden Morgen, allmorgendlich
vsako leto jedes Jahr, alljährlich, jährlich
vsako minuto jede Minute, alle Minuten, minütlich
vsako sekundo jede Sekunde, sekundlich, sekündlich
|
iti čez vsako mero maßlos sein, sich übersteigern
pod vsako kritiko unter allem Hund, unter aller Kritik
biti navzkriž/skregan z vsako logiko aller Logik widersprechen, aller Logik ins Gesicht schlagen
za vsako ceno um jeden Preis
meniti se za vsako pasjo figo sich um jeden Mückendreck kümmern
figurativno vsako tele ima svoje veselje jedes Tierchen hat sein Pläsierchen
vtakniti nos v vsako reč seine Nase in alle Töpfe stecken
vsak začetek je težak aller Anfang ist schwer
vsakemu svoje jedem das Seine
vsak je svoje sreče kovač jeder ist seines Glückes Schmied

zadehteti glagol
literarno (oddajati vonj) ▸ illatozni kezd, illatot kezd árasztani, szagot áraszt
Pomlad, ko zadehtijo šmarnice, se je prevesila v vroče dni. ▸ A tavasz, amikor illatozni kezdett a gyöngyvirág, lassan forró napokba billent át.
Pod večer je prekopana zemlja zadehtela po vlagi. ▸ Estefelé a felásott föld nedvességillatot kezdett árasztani.
Preden jo odpeljete na koktejl, poskrbite, da ji ne boste zadehteli po morskih sedežih ali postanem potu. ▸ Mielőtt elviszi egy koktélra, győződjön meg róla, hogy nem árasztja a hajóülések vagy állott izzadság szagát.

zamoríti (-ím) perf.

1. soffocare; uccidere:
alge zamorijo drugo rastlinstvo le alghe soffocano le altre piante

2. pren. guastare, uccidere:
zamoriti v otroku ustvarjalnost uccidere l'estro creativo del bambino

3. mettere di malumore; rovinare:
s svojimi neslanostmi je zamoril večer con le sue insulsaggini rovinò la serata

zimsk|i (-a, -o) winterlich, pravi: hochwinterlich; Winter- (čas die Winterzeit, čevelj der Winterschuh, dopust der Winterurlaub, mesec der Wintermonat, mraz die Winterkälte, plašč der Wintermantel, semester das Wintersemester, sončni obrat astronomija die Wintersonnenwende, šport der Wintersport, večer der Winterabend, vozni red der Winterfahrplan, vrt der Wintergarten, vzpon die Winterbesteigung, zrak die Winterluft, guma - za avto der Winterreifen, dlaka živalstvo, zoologija das Winterhaar, das Winterfell, das Winterkleid, hruška agronomija in vrtnarstvo die Winterbirne, moda die Wintermode, obleka das Winterkleid, der Winteranzug, otrplost živalstvo, zoologija die Winterstarre, pokrajina die Winterlandschaft, razprodaja der [Winterschlußverkauf] Winterschlussverkauf, rez/obrezovanje agronomija in vrtnarstvo der Winterschnitt, sezona die Wintersaison, služba der Winterräumdienst, perje živalstvo, zoologija das Winterkleid, mirovanje živalstvo, zoologija die Winterruhe)

zímski winter(-); (vreme) wintry; (arhaično) hibernal

zímski šport(i pl) winter sports pl
zímski športnik winter sportsman
zímsko športno področje winter sports region
zímsko športno središče winter sports centre
zímski čas winter time
zímsko jabolko winter apple
zímska obleka winter clothes pl, winter garments pl, winter dress
zímski plašč winter overcoat pl
zímska oprema winter equipment
zímska pomoč winter relief work
zímska razprodaja winter clearance sale
zímska pravljica winter's tale
zímski semester winter semester
zímsko spanje winter sleep, hibernation
zímsko sadje winter fruit
zímska sezona winter season
zímski sončni obrat winter solstice
zímski večer winter evening
zímski vrt winter garden, conservatory
zímsko vreme wintry weather
zímska zaloga winter stock
zímske zabave winter amusements pl winter pastimes pl
zímsko zdravilišče winter health-resort

zímski de invierno; invernal; invernizo

zimski čas (dan, sadje, žito, vrt) hora f (día m, fruta f, cereales, jardín m) de invierno
zimski večer (semester, solsticij, šport, vozni red) tarde f ozir. noche f (semestre m, solsticio m, deporte m, horario m) de invierno
zimski plašč (dlaka, rokavice) abrigo m (pelaje m, guantes m pl) de invierno
zimsko jabolko manzana f inverniza
zimski mraz frío m invernal (ali del invierno)
zimska rastlina planta f invernal
zimsko spanje letargo m invernal; hibernación f
zimska obleka traje m (ali vestido m) de invierno
zimsko vreme tiempo m invernal (ali invernizo ali de invierno)
zimska poljska dela labores f pl otoñales
zimska zaloga (ozimnica) provisiones f pl para el invierno
zimski športni center centro m de deportes de invierno
zimska olimpiada (olimpijske igre) olimpíada f (juegos m pl olímpicos) de invierno

zimzelen pridevnik
1. (o rastlini) ▸ örökzöldLovorikovec je zimzelena rastlina, s katero so lahko pozimi na soncu težave. ▸ A babér örökzöld növény, amelynek árt, ha napsütötte területen van télen.
Povezane iztočnice: zimzeleno drevo

2. (dolgo priljubljen) ▸ örökzöldŠtevilne njihove popevke so postale zimzelene in predmet predelav. ▸ Számos daluk örökzöld slágerré vált és feldolgozások tárgya lett.
Tako se je zapisal med tiste zimzelene motocikle, ki bi jih lahko označili kot večne. ▸ Így vált az egyik örökkévalónak nevezhető örökzöld motorkerékpárrá.
Četrtkov večer pa bo namenjen ljubiteljem in ljubiteljicam zimzelene glasbe. ▸ A csütörtök estét az örökzöld zene szerelmeseinek szenteljük.
Ime Ana pa hkrati sodi v skupino zimzelenih, vedno modernih imen. ▸ Ugyanakkor az Anna név az örökzöld, örökké modern nevek csoportjába tartozik.

3. (vedno aktualen) ▸ örökzöldVsebina filma je zimzelena, saj obravnava vrstniško nasilje, zaradi česar je več kot ustrezen tudi za predvajanje po šolah. ▸ A film tartalma örökzöld, hiszen a kortársak közötti erőszakról szól, emiatt pedig különösen alkalmas az iskolai vetítésekre.
Na dnevnem redu danes je tudi že zimzelena parlamentarna tema - čezatlantska vohunska afera. ▸ A mai napirenden szerepel a már örökzöld parlamenti téma is – a transzatlanti kémügy.

4. ponavadi v športnem kontekstu (dober kljub starosti) ▸ örökifjú
Zimzeleni Ole Einar Björndalen je svojo zadnjo sezono med elito začel s svojo 95. zmago v svetovnem pokalu. ▸ Az örökifjú Ole Einar Björndalen 95. győzelmével kezdte utolsó szezonját a világkupa-sorozatban.
Zanimivo bo videti, kaj pripravljajo Japonci na čelu z zimzelenim Noriakijem Kasaijem, ki bo v sezono vstopil star 45 let. ▸ Érdekes lesz látni, mire készülnek a japánok, élükön az örökifjú Noriaki Kasaival, aki 45 évesen kezdi meg a szezont.

zoréti (-ím) imperf. ➞ dozoreti maturare, venir a maturazione (tudi pren.); stagionare:
grozdje je začelo zoreti l'uva comincia a maturare
v glavi mu zori nov načrt gli sta maturando in testa un nuovo progetto
duhovno, spolno zoreti maturare spiritualmente, sessualmente
večer zori v noč si sta facendo buio, sta calando la notte