Franja

váren sûr, sans danger, sans risque ; (zavarovan) assuré ; (previden) prudent, circonspect, précautionneux

na varnem hors d'atteinte
na varnem pred à l'abri de, à couvert de, assuré contre
varen kraj lieu sûr
varen pred ognjem à l'épreuve du feu, réfractaire, ignifugé
pupilarno varen placement sûr (ali de tout repos, de père de famille)
tam človek ni varen on y risque sa vie (ali familiarno sa peau)
varno hoditi marcher avec précaution (ali prudence, circonspection)

váren (-rna -o) adj. sicuro, riparato, protetto:
varno zavetje rifugio sicuro

váren seguro ; (zavarovan) asegurado

na varnem en seguridad, en salvo, fuera del peligro
pupilarno varen con garantía pupilar
varen kraj lugar m seguro
varen pred al abrigo de; asegurado contra
tukaj nismo varni no estamos seguros aquí
tam človek ni varen allí se arriesga (ali corre peligro) la vida
spraviti (se) na varno poner(se) a salvo

vigil, vigilis (prim. vegeō)

1. subst. m čuvaj, stražar, stražnik, čuvar: clamor a vigilibus fanique custodibus tollitur Ci., vigiles eius loci L., vigiles … novo more scutum in vigiliam ferre vetuit: non enim in pugnam vigilem ire, ut armis utatur, sed ad vigilandum, ut, cum senserit hostium adventum, recipiat se excitetque ad arma alios L., vigiles (v vojski) flagitium suum excusabant T., vigiles mundi (= sonce in mesec) Lucr., vigiles nocturni Plin. (o petelinih); toda vigiles nocturni Pl. nočni čuvaji; occ. pl. vigiles nočni in požarni čuvaji (pazniki, redarji), ki so bili od Avgusta naprej razdeljeni na sedem oddelkov (cohortes) pod vodstvom posebnih predstojnikov (praefecti): adversus incendia excubias nocturnas vigilesque commentus est (sc. Augustus) Suet., vigilum cohortes, praefectus vigilum T., praefecti vigilum, praefectus vigilibus Dig.

2. pesn. adj. buden, bedèč, bdèč, bedljiv, čuječ, čujoč, pazljiv, zbujen: ales O. petelin, canes H., Aurora, custodia O., lucernae H. nočne, ignis V., O. vedno goreč, večen, oculi O. vedno bedeče, auris Stat. pazljivo poslušajoče, questus Stat. ponoči zagnan vek, noctem in castris tutam et vigilem capessere T. noč varno prebedeti v taboru, prius orto sole posco H. zbujen pred sončnim vzhodom, vigil cura, vigiles curae O. vedno budna (budne), nikdar ne mirujoča (mirujoče), animus vigil Stat.

Opomba: Abl. sg. subst. -e, adj. -ī; gen. pl. -um.

vīta -ae, f (vīvere; iz indoev. *gu̯itā, indoev. kor. *gu̯ei̯H- živeti; prim. skr. jīvita življenje, gr. βιοτός življenje, βιοτή življenje, sl. život, življenje, lit. gyvatà življenje; gl. tudi vīvō)

1. življenje: O., Q., Plin. idr., viri in uxores vitae necisque habent potestatem C. oblast nad življenjem in smrtjo, in omni genere vitae N. v vsakem položaju življenja, v vsakem življenjskem položaju, v vsaki življenjski situaciji, in vita Ci., H. ali in mea vita Ci. v vsem mojem (svojem) življenju, in vita esse Ci. = vitam agere Ter., Ci. = vitam vivere Pl., Ter., Ci. ali vitā vivere Pl. (življenje) živeti, vitam tutam vivere Ci. varno živeti, vitam (miserrimam) degere Ci. (kaj bedno) živeti, preživljati (življenje), vitam transire Sen. ph. živeti, preživljati, vitam ponere Ci. ep., N. življenju dati slovo, abire e vita ali cedere (e) vita ali discedere e vita ali excedere (e) vita ali decedere de vita Ci. = vitam evadere Ap. zapustiti (zapuščati) svet, iti s tega sveta, ločiti (ločevati) se od življenja, umreti (umirati), vitam producere N., V. podaljšati (podaljševati) življenje, naspr. vitam abrumpere V. predčasno končati, vitā defungi Cu., Sen. ph., Gell. umreti, profundere (dati) vitam pro aliquo Ci.; pesn.: tenues sine corpore vitae V. sence (rajnih, pokojnikov); metaf. (o drevesih) življenje = trajanje, življenjska doba, obstoj: vita arborum quarundam immensa credi potest Plin., brevissima vita est punicis, fico, malis Plin.

2. meton.
a) življenje = način življenja, tek (tok) življenja, življenjski poklic: Gell., Serv. idr., rustica Ci. podeželsko življenje, življenje na kmetih, vaško življenje, življenje na vasi, miseranda N., ego bonam vitam tibi hodie feci Pl. danes sem ti pripravil dobro življenje = naredil sem ti uslugo, ustregel sem ti, deorum vitam apti sumus Ter. pravo bogovanje (= božansko življenje) bo, cui in opere vita erat Ter., omnibus flagitiis vita inquinata Ci., vitam, naturam, mores hominis cognoscite Ci., vitam instituere S., splendidus in vita victuque N., sapientis vitae exemplum N., imaginem vitae exprimere N., vitam alicuius explicare (enarrare) N. popisati (popisovati) tek življenja, vita hominis ex ante factis spectatur Corn., librum de vita alicuius edere Plin. iun. izdati življenjepis koga; v pl.: inspicere tamquam in speculum in vitas omnium Ter., vitas et crimina discet V.
b) življenje = življenjepis, biografija: vitae excellentium imperatorum N., vitae scriptores Lamp. življenjepisci, biografi.
c) sreča življenja, sreča v življenju, življenjska sreča: paene illusi vitam filiae Ter.
d) sredstva za življenje, živež, hrana, starejše prežitek: reperire sibi vitam Pl., de vita mea Pl.
e) živeči ljudje, svet (prim. gr. βίος): nil sine vita labore dedit hominibus H., hac de re communis vita dubitavit Ci., his vita magistris desuevit quernā pellere glande famem Tib., verum falsumne sit, non vita decreverit Plin., adgnoscat mores vita Mart.
f) življenje = človeku zelo ljuba ali draga oseba: tu vita es mihi Pl., nostrumne Aeschinum, nostrum vitam omnium Ter.; kot ljubkovalna beseda: mea vita (= gr. ζωή) Pl., Ci. ep. ali samo vita Pr. (ti) moje življenje.

Opomba: Star. gen. sg. vitāi: Lucr.

windy [wíndi] pridevnik (windyly prislov)
vetroven; nevihten; gnan od vetra, izpostavljen vetru, postavljen proti vetru
figurativno vetrnjaški, nezanesljiv; brbljav, glasen, gostobeseden; (govor) prazen; napihnjen; nadut, bahav
medicina ki povzroča napenjanje
sleng živčen, vznemirjen, razburjen, preplašen

windy colic medicina vetrovi, vetrovnost
on the windy side figurativno varno, zunaj dosega

žép bolsillo m

iz žepa vzeti sacar del bolsillo
za lasten žep delati trabajar para su bolsillo
to imam v malem žepu fam lo tengo en el bolsillo
imeti (varno) v žepu tener en el bolsillo
plačati kaj iz lastnega žepa pagar de su bolsillo a/c
vtakniti v žep meter en el bolsillo (tudi fig)

ἀντι-λαμβάνω 1. act. obratno vzamem tudi jaz, dobim kaj v povračilo τί τινος, ujamem. 2. med. a) držim se česa, primem, zgrabim, lotim se česa πραγμάτων, πολέμου, dosežem kaj, polastim se česa τοῦ θρόνου, τοῦ ἀσφαλοῦς pridem na varno mesto; b) ὁ λόγος ἀντιλαμβάνεταί μου govor mi ugaja, me zanima; c) zavzemam se za, delam za περὶ τῆς σωτηρίας, podpiram τινός; d) karam, grajam.

ἀπο-σῴζω 1. act. rešujem, oproščam νόσου, srečno dovedem kam, spravim na varno εἴς τι. 2. pass. rešim se, srečno dospem kam, pridem na varno.

ἀσφάλεια, ἡ, ion. -είη (ἀ-σφαλής) 1. kjer se trdno ali varno stoji, trdnost, zanesljivost, nezmotljivost, gotovost, resnica NT; ἀσφαλείᾳ τήνδ' ἀνόρθωσον πόλιν dvigni mesto, tako da bo trdno stalo. 2. varnost, varno spremstvo, prosti odhod δίδωμι, παρέχομαι, παρέχω. 3. pren. a) λόγου pravo postopanje pri dokazovanju, razvidnost dokaza; b) opreznost, previdnost (Plut. Per. 18).

ἀ-σφαλής 2 (σφάλλω) ki trdno ali varno stoji 1. trden, večen, neomajen ἕδος, neizpremenljiv, neprestan νόμημα θεῶν. 2. gotov, varen, nedvomen, brez nevarnosti δρόμος, zanesljiv, prepričevalen ῥήτωρ, previden στρατηγός, potreben NT; φρονεῖν οὐκ ἀσφαλεῖς se lahko motijo; τὸ ἀσφαλές varnost, varen kraj; ἐν ἀσφαλεῖ na varnem (kraju). – adv. ἀσφαλῶς, ion. -έως in neutr. -ές gotovo, varno, brez nevarnosti διαπορεύεσθαι, ἑστάναι, natančno, dobro γιγνώσκειν, prepričevalno ἀγορεύειν; comp. ἀσφαλέστερον, sup. ἀσφαλέστατα.

βαίνω [Et. iz kor. βᾱ(ί) ali pa iz kor. g^wem-, g^wm̥-jō, βαμ-jω, βαίνω; lat. venio iz g^wm̥-jō, nem. kommen, stvn. quëman; sor. βάσκε ! pojdi! iz sor. kor. g^wā: ἔβην (dor. ἔβαν) βέβηκα, βιβάς, βηλός, βῆμα. – Obl. fut. βήσομαι, aor. ἔβην, pf. βέβηκα, adi. verb. βατός, βατέος – ep. aor. ind. 1 s. βῆν, 3 du. βάτην, 3 pl. βῆσαν, ἔβᾰν, βᾰ́ν, βῆσαν; cj. βήω, βείω, βήῃ, βέῃ, βήομεν, βείομεν; inf. βήμεναι, aor. tudi ἐβήσετο, cj. βήσεται, imper. βήσεο; pf. 3 pl. βεβάασι, inf. βεβάμεν, pt. βεβαώς, βεβαυῖα in βεβῶσα, plpf. 3 pl. βέβᾰσαν; poet. aor. imper. εἴσβα, ἔμβᾱ, ἀνάβᾱ; pf. ind. 3 pl. βεβᾶσι, inf. βεβάναι, pt. βεβώς, ῶτος – trans: fut. βήσω, aor. ἔβησα, cj. ep. βήσομεν, βήσετε]. I. intrans. 1. grem, korakam, hodim, stopam, ἁβρόν z nežnimi, drobnimi (majhnimi) koraki, μετὰ ῥυθμοῦ v taktu, μακρὰ βιβάς z mogočnimi, velikimi koraki; βῆ δ' ἰέναι napravil se je na pot, odšel je hitro; βῆ δὲ θέειν spustil se je v tek, začel je bežati; μετ' ἴχνια θεοῖο sledim, grem za stopinjami; ὀδύνα με βαίνει zadene me bolečina. 2. a) odidem, odrinem, ubežim, odplovem ἐν νηυσί, minevam, potekam ἐνιαυτοί; ἐκ βροτῶν βῆναι = umreti; izginem ἰκμάς; ἔβαν νέας šli so k ladjam, πῇ ὅρκια βήσεται kaj bo s prisego? s pt. izraža način, s pt. fut. namen dejanja: βῆ φεύγων hitro je zbežal; βῆ ἀΐξασα naglo je odhitela, βῆ ἐξαναρίξων da bi jih razorožil; b) pridem, dospem ἀκμαῖος. 3. pf. izraža stanje ali bivanje na kakem kraju: sem kje, trdno stojim, nahajam se ἐν κακοῖς, εὖ βεβηκώς varno stoječ, srečen; utrjen τυραννίς; sedim περὶ τρόπιος, ἀμφὶ δούρατι, jašem na ἐπὶ πώλου; οἱ ἐν τέλει βεβῶτες oblastniki, vladarji; ἐπὶ ξυροῦ τύχης nahajam se (sem) v največji nevarnosti; χρυσέα κλῂς ἐπὶ γλώσσῃ βέβακεν komu je jezik zavezan, ne sme povedati, kar ve. II. trans. 1. a) napotim koga, pripravim, da gre; (po)vedem, (po)peljem koga kam; b) pahnem z voza ἀφ' ἵππων; ἵππους, δίφρον stopim na voz. 2. oplemenim, ubrejim ἵππους.

θρασύς, εῖα, ύ 1. pogumen, srčen, neustrašen, drzen, πόλεμος divji, brezobziren. 2. kljubovalen, trmast, predrzen, οὐκ ἆρ' ἐκείνῳ προσμῖξαι θρασύ torej ni niti varno njemu se bližati? – adv. θρασέως pogumno, predrzno; comp. θρασύτερον.

κομίζω [fut. κομιῶ, aor. ἐκόμισα, ep. κόμισσα in (ἐ)κομισσάμην, pass. pf. κεκόμισμαι, aor. ἐκομίσθην, fut. κομισθήσομαι, med. fut. κομιοῦμαι, ion. κομιεῦμαι] I. act. 1. oskrbujem κτήματα, opravljam ἔργα, strežem, (gostoljubno) sprejemam, hranim, redim τινὰ μέλιτι. 2. a) nosim pri (v) sebi, prinašam, spravljam (na varno mesto), rešujem; pokopavam (mrtvece), κομίζοις ἂν σεαυτόν poberi se; odnesem, dobim ἄκοντα, poberem τρυφάλειαν, χλαῖναν, ugrabim χρυσόν, ἵππους, uživam ἔπαινον; b) peljem, vodim εἴσω, pripeljem παῖδα, odpeljem kam; νεκρούς pobiram in odnašam; c) peljem nazaj. II. pass. prinesejo me nazaj, πλέων vozim se, veslam, plovem ob čem; nosi, nese me kaj, hodim, potujem, ἔς τι dospem, vračam se πάλιν. III. med. 1. sprejemam pri sebi, pogostim. 2. odnašam s seboj ἔγχος, potegujem, ženem s seboj ποίμνας, jemljem iz česa, pridobivam si kaj δόξαν, grem po kaj, odpravim se kam, naselim se kje. 3. prinašam s seboj. 4. dobivam zopet (nazaj) νεκρούς; τὴν ἀδελφήν.

ὁρμίζω (ὅρμος²) [fut. ὁρμιῶ, aor. ὥρμισα, cj. 1 pl. ep. ὁρμίσσομεν, med.-pass. fut. ὁρμιοῦμαι, aor. ὡρμισάμην in ὡρμίσθην, pl. ὥρμισμαι] 1. act. spravim v pristanišče, usidram; pren. utrjujem, spravljam kaj na varno mesto ἀσκούς. 2. med. pass. pridem v pristanišče, usidram se, pristanem (k bregu) ἐν, ἐπί τινι, εἴς τι, πρός τι.

παρα-πέμπω 1. pošiljam (spremljam, vodim) mimo česa, puščam mimo sebe, grem mimo koga, ne oziram se na koga, zaničujem. 2. pošiljam (na pomoč), odpošiljam, nazaj pošiljam στόνον, spravljam kam, prevažam, spremljam, dajem varno spremstvo παραπομπήν.

παραπομπή, ἡ (παρα-πέμπω) 1. varno spremstvo, παραπέμπω dajem spremstvo. 2. dovoz, prevoz.

πλώιμος in πλόιμος 2 πλώσιμος 2 poet. (πλώω) 1. ploven, vozen, πλώιμά ἐστιν more se pluti, πλωιμώτερα ἐγένετο postalo je bolj varno, voziti se po morju; πλωιμωτέρων ὄντων ko je bilo bolj varno, voziti se po morju. 2. sposoben (raben, pripraven) za plovbo.