Franja

tobak moški spol (-a …) der Tabak; rastlina: die Tabakpflanze, rastlinstvo, botanika der Tabak (kmečki Bauern-Tabak, navadni Echter Tabak); -tabak (za kajenje Rauchtabak, za njuhanje Schnupftabak, za pipo Pfeifentabak, za žvečenje Kautabak, viržinski Virginiatabak)
fino rezan tobak der Feinschnitt
grobo rezan tobak der Grobschnitt
predelava tobaka die Tabakverarbeitung
ki predeluje tobak tabakverarbeitend
davek na tobak die Tabaksteuer
vonj po tobaku der Tabakgeruch
nasad tobaka die Tabakplantage

tobák tobacco; pogovorno (travica) weed; (njuhanec) snuff

grobo rezan tobák shag
žvečilni tobák chewing tobacco, žargon baccy
lahek tobák mild tobacco
tobák za kajenje (za pipo, za žvečenje) smoking (pipe, chewing) tobacco
tobák za njuhanje snuff
davek na tobák tobacco tax, duty on tobacco
duh, vonj po tobáku the smell (ali slabšalno the reek) of tobacco
gojitev tobáka cultivation of tobacco
pridelovalec tobáka tobacco grower
mehur, mošnja za tobák tobacco pouch
prodajalna tobáka tobacconist's
poraba tobáka tobacco consumption
gojiti, pridelovati tobák to grow tobacco
kaditi (žvečiti) tobák to smoke (to chew) tobacco
to je hud tobák (figurativno) that's too strong
tovarna tobáka tobacco factory

trohnôben (-bna -o) adj. di putridità, di putrefazione; di putrido, di marcio:
trohnoben vonj odore, puzza di putrido

tŕpek (-pka -o) adj.

1. aspro, acre, agro:
trpek vonj odore, profumo aspro
trpko grozdje uva agra

2. pren. amaro, agro:
trpek spomin ricordo amaro
trpko doživetje esperienza amara

udáriti (-im) | udárjati (-am)

A) perf., imperf.

1. colpire, battere; picchiare:
udariti koga v obraz, v trebuh colpire qcn. al viso, al ventre
udariti s petami v pozdrav battere i tacchi in segno di saluto
ura udari vsake pol ure l'orologio batte, suona ogni mezz'ora
udariti pečat na listino mettere, apporre il timbro sul documento

2. battere, sbattere, urtare:
avtomobil je čelno udaril v zid l'auto ha sbattuto frontalmete contro il muro

3. cadere:
v senik je udarila strela un fulmine è caduto sul fienile

4. pren. attaccare, assaltare:
udariti na sovražnika attaccare il nemico

5. pren. (nenadoma, silovito pojaviti, pojavljati se) erompere, prorompere; emergere, (ri)apparire; avvertire, essere investito:
njegove slabe lastnosti so spet udarile na dan le sue pecche riapparvero nuovamente
v nos mu je udaril vonj po ožganem fu investito da un odore di bruciato

6. (prizadeti, prizadevati) colpire:
državo je udarila huda gospodarska kriza il paese fu colpito da una forte recessione

7. pren.
slepota ga je udarila diventò cieco, perse la vista
kap, sončarica ga je udarila subì un colpo apoplettico, un colpo di sole

8. impers. pog. ammalarsi
udarilo mu je na ledvice, na oči si ammalò ai reni, agli occhi

9. (napasti, napadati, kritizirati) attaccare, criticare:
udariti po političnih nasprotnikih attaccare gli avversari politici

10. attaccare, incominciare a, mettersi a:
udariti polko attaccare una polka
udariti tarok fare una partita di tarocchi
udariti po žganju darci dentro col brandy
udariti obilno malico fare una colazione abbondante

11.
udariti v jok, v smeh scoppiare a piangere, a ridere

12. pren. dire, prendere a dire, sparare:
naravnost udariti dire direttamente

13. udariti jo (iti, oditi) andarsene; tagliare:
udariti jo čez travnik tagliare per il prato
udariti jo v hribe andare in montagna
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. njegove besede so jo udarile (prizadele) le sue parole la ferirono
pren. v glavo mu je udarila misel, da bi se oženil, da je čas, da se oženi gli venne in mente di sposarsi, che era ormai ora di sposarsi
kri mu je udarila v glavo il sangue gli montò alla testa
pren. pohvala mu je udarila v glavo la lode gli diede alla testa
pren. udariti na pravo struno toccare il tasto giusto
udariti s pestjo po mizi battere il pugno sul tavolo (tudi ekst.)
pren. udariti po žepu colpire al portafoglio
pog. kap ga je udarila gli è venuto un colpo (apoplettico)
pren. udariti mimo, v prazno fallire il bersaglio
pren. udariti v oči saltare agli occhi
udariti (si) v roke concludere un affare
udariti jo po slovensko parlare, cantare in sloveno

B) udáriti se (-im se) perf. refl.

1. darsi un colpo, ferirsi, battersi:
pri padcu se je udaril v glavo nella caduta si battè la testa

2. pren. (sporeči se) litigare

3. (spopasti se) scontrarsi

urin samostalnik
(telesna tekočina) ▸ vizelet, húgyV njegovi krvi so odkrili alkohol, v urinu pa kokain. ▸ A véréből alkoholt, a vizeletéből pedig kokaint mutattak ki.
Zaradi bolečin in potrebe po izločanju urina sem bila pokonci vsako noč. ▸ A fájdalom és a vizelési inger miatt minden éjjel fent voltam.

ústa bouche ženski spol

polna usta (zalogaj) bouchée ženski spol
od ust do ust de bouche en bouche
odprtih ust ostati rester (ali demeurer) bouche bée, être éberlué (ali familiarno estomaqué, épaté, sidéré)
na vsa usta kričati crier à gorge déployée
morati nasititi mnogo ust devoir nourrir beaucoup de bouches
ne odpreti ust ne pas ouvrir la bouche, se taire, ne pas desserrer les dents, ne dire (ali ne souffler, ne piper) mot
imeti neprijeten vonj iz ust sentir de la bouche, avoir mauvaise haleine, popularno repousser du goulot
živeti iz rok v usta vivre au jour le jour

ústa boca f

polna usta (zalogaj) bocada f
odprtih ust con la boca abierta
na široko odpreti usta quedar boquiabierto, fam quedar patidifuso
iti od ust do ust andar de boca en boca
na vsa usta povedati decir lo que le viene a la boca de alg; no tener pelos en la lengua
morati nasititi mnogo ust tener que mantener muchas bocas
ne odpre ust no dice esta boca es mía
ne odpreti ust no despegar los labios
nakremžiti usta torcer la boca, hacer una mueca
(na)šobiti usta poner morro
imeti neprijeten vonj iz ust tener mal aliento
iz mojih ust ne bo prišla nobena beseda no diré una sola palabra
pritrguje si od ust se lo quita de la boca
vzeli ste mi besedo iz ust me ha quitado de la lengua la palabra; me ha quitado la palabra de la boca
zamašiti komu usta tapar la boca a alg
živeti od ust do ust vivir al día

vijolic|a [ó] ženski spol (-e …) rastlinstvo, botanika das Veilchen (barska Moor-Veilchen, bela Weißes Veilchen, Beraudova Parma-Veilchen, dišeča März-Veilchen, Duft-Veilchen, divja Stiefmütterchen, dolgoostrožna Gesporntes Veilchen, dvocvetna Zweiblütiges Veilchen, gozdna Wald-Veilchen, hribska Hügel-Veilchen, močvirska Sumpf-Veilchen, navadna Wunder-Veilchen, pasja Hunds-Veilchen, pernatolistna Fieder-Veilchen, pirenejska Pyrenäen-Veilchen, Rivinova Rivin's Veilchen, rogata Horn-Veilchen, skalna Sand-Veilchen, srhkodlakava [Rauhes] Raues Veilchen, Zoisova Zoys' Veilchen, jadranska, sinjemodrikasta ➞ → Beraudova)
moder kot vijolica veilchenblau
šopek vijolic der Veilchenstrauß
vonj vijolic der Veilchenduft

vijólica bot violeta f

vonj po vijolici olor m de violeta
šopek vijolic ramillete m de violetas

vínski wine(-); vinic; viny

vínski bratec (figurativno) winebibber, tippler, bibulous person, boon companion, slabšalno wino, soak
vínski cvet spirit(s pl) of wine
vínska čaša wineglass
vínske drože lees pl of wine
vínski duh (vonj) smell of wine
vínski kamen tartar, wine stone
vínska karta wine card
vínski kis vinegar made from wine
vínska kislina acidity of wine
vínska klet wine cellar, wine vault, (pivnica) wine cellar, tavern
list vínske trte vine leaf
vínska trta vine
vínski meh wineskin; (bag)
vínski mošt must
vínska pokušnja wine tasting, wine sampling
vínska pokrajina wine country
vínska stiskalnica winepress
vínski vonj (buket) bouquet

víti¹ (víjem)

A) imperf.

1. torcere, attorcigliare:
od zadrege viti prste dall'imbarazzo torcere le dita

2. avvoltolare, avvolgere

3. girare; torcere:
ženske so vile roke in jokale le donne torcevano le mani piangendo

4. intrecciare:
dekleta vijejo vence le fanciulle intrecciano corone

5. affliggere, tormentare:
protin ga vije è afflitto dalla gotta
impers. po, v trebuhu ga vije ha forti dolori, ha crampi allo stomaco

6. redko (močno pihati) soffiare forte, soffiare con violenza

B) víti se (víjem se) imperf. refl.

1. contorcersi, torcersi:
viti se v krčih spasimare

2. snodarsi, serpeggiare:
steza se vije navzgor il sentiero sale serpeggiando

3. pren. (širiti se) diffondersi:
iz kuhinje se vije prijeten vonj dalla cucina si diffonde un gradevole odorino

4. accartocciarsi, arricciarsi:
koruzni listi se vijejo le foglie di granturco si accartocciano

vrtnic|a ženski spol (-e …) die Rose; rastlinstvo, botanika die Gartenrose, die Edelrose (čajna die Teerose, damaščanska Damaszener Rose, grmasta Strauchrose, stolistna Provence-Rose, popenjalka Kletterrose); rastlina: der Rosenstock; grm: der Rosenbusch
… vrtnice Rosen-
(cvet die Rosenblüte, vonj der Rosenduft, list das Rosenblatt)
… vrtnic Rosen-
(čas cvetenja die Rosenzeit, die Rosenblüte, razstava die Rosenschau, šopek der Rosenstrauß, žlahtnjenje die Rosenzucht)
greda z vrtnicami das Rosenbeet

vŕtnica botanika rose ženski spol ; (grm) rosier moški spol

divja vrtnica églantine ženski spol, rose sauvage
stolista vrtnica rose à cent feuilles
gojenje vrtnic culture ženski spol des rosiers
gojitelj vrtnic rosiériste moški spol
nasad, vrt vrtnic roseraie ženski spol
vonj vrtnic parfum moški spol (ali odeur ženski spol) des roses

vŕtnica bot rosa f ; (grm) rosal m

divja vrtnica rosa silvestre
stolistna vrtnica rosa de cien hojas
gojitelj (gojenje) vrtnic cultivador m (cultivo m) de rosas
nasad, vrt vrtnic rosaleda f
vonj vrtnic aroma m de las rosas

vsiljív (-a -o) adj.

1. importuno, invadente, indiscreto, petulante:
vsiljiv prosilec un postulante importuno

2. importuno, indiscreto:
vsiljive misli pensieri importuni

3. stridente, stridulo; sgradevole:
vsiljiv vonj odore sgradevole
vsiljive barve colori stridenti
vsiljiv glas voce stridula

zadehteti glagol
literarno (oddajati vonj) ▸ illatozni kezd, illatot kezd árasztani, szagot áraszt
Pomlad, ko zadehtijo šmarnice, se je prevesila v vroče dni. ▸ A tavasz, amikor illatozni kezdett a gyöngyvirág, lassan forró napokba billent át.
Pod večer je prekopana zemlja zadehtela po vlagi. ▸ Estefelé a felásott föld nedvességillatot kezdett árasztani.
Preden jo odpeljete na koktejl, poskrbite, da ji ne boste zadehteli po morskih sedežih ali postanem potu. ▸ Mielőtt elviszi egy koktélra, győződjön meg róla, hogy nem árasztja a hajóülések vagy állott izzadság szagát.

zagáten¹ (-tna -o) adj. pren.

1. difficile, spiacevole:
živeti v zagatnih razmerah vivere in condizioni difficili

2. sgradevole, ripugnante, disgustoso:
zagaten vonj odore sgradevole

3. (zadušljiv) pesante, asfissiante

4. angoscioso, penoso, molesto, minaccioso:
zagatna tišina un silenzio penoso

zaplávati (-am) perf.

1. nuotare, dirigersi a nuoto

2. comparire, calare:
nad travnikom je zaplavala rahla megla sul prato era calata una nebbiolina leggera

3. andare via, volar via

4. diffondersi, spargersi:
vonj po bezgu je zaplaval skozi okno dalla finestra si sparse un profumo di sambuco

5. abbandonarsi, finire:
zaplavati v sanjarjenje abbandonarsi alle fantasticherie
zaplavati v težaven položaj finire nei guai

6. žarg. calare di tono, scadere:
v drugem polčasu so igralci zaplavali nel secondo tempo la squadra calò di tono
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. misli so zaplavale v preteklost i pensieri andarono al passato
oči so zaplavale v daljavo fissava gli occhi lontano
oči so zaplavale v solzah gli occhi si inondarono di lacrime
pogovor je zaplaval v mirnejše vode la discussione si calmò
stvari so zaplavale v stare vode le cose tornarono come prima
zaplavati z rokami po zraku sbracciarsi
pren. zaplavati s tokom, proti toku seguire la corrente, andare contro corrente

zaplúti (-plôvem) perf.

1. navt. partire, prendere il largo:
jadrnica je zaplula z vetrom il veliero partì col vento favorevole

2. dirigersi, volgere la prua (verso):
ladja je zaplula v pristanišče la nave si diresse in porto

3. pren. andarsene, allontanarsi silenziosamente, volare:
ptica je zaplula po zraku un uccello volò nel cielo

4. pren. diffondersi, spargersi:
po jedilnici je zaplul vonj po pečenki per la sala da pranzo si sparse un odorino di arrosto

5. pren. sprofondare, cadere, franare:
zapluti v kaos sprofondare nel caos
zapluti v spanec sprofondare, cadere nel sonno
pren. zapluti v stare vode tornare in una situazione di stasi, di immobilismo