сосредоточивать, сосредоточить osredotočiti; usmerjati, usmeriti; nape(nja)ti;
спрямува́ти -му́ю док., usmériti -im dov.
anlaufen*
1. Motor, Maschine, Produktion: steči, Lokomotive: odlepiti se
2. (Anlauf nehmen) vzeti zalet
3. (angelaufen kommen) priteči
4. gegen zaleteti se v, figurativ zaletavati se v, zaganjati se v, boriti se proti
5. einen Hafen: obrniti/usmeriti se v, pristati v
6. zu einer Summe: znesti, kopičiti/nakopičiti se
7. rot/blau/schwarz/dunkel anlaufen pordeti/pomodreti/počrneti/potemneti; Glas, Brille: orositi se
8. (anschwellen) oteči
anpeilen usmeriti se k, postaviti si ... za cilj
ansteuern usmeriti se k, biti usmerjen k, Worte im Rechner: iskati; Physik, Technik krmiliti
anstrahlen
1. razsvetljevati, usmeriti luč/žaromet na
2. figurativ jemanden žareče gledati (koga)
axer [akse] verbe transitif usmeriti po osi
axer sa vie sur quelque chose usmeriti svoje življenje po čem
il est axé sur ... njegov duh je usmerjen proti ...
bear*3 [bɛə]
1. prehodni glagol
nositi, nesti; prenesti, pretrpeti, prenašati; podpreti, podpirati; dopustiti, dopuščati; roditi; pridelati; občutiti
2. neprehodni glagol
zdržati; trpeti; peljati (pot); usmeriti se; biti ploden, (ob)roditi; uspeti
to bear arms služiti vojake
to bear the blame biti kriv, vzeti krivdo nase
to bring to bear vplivati; uveljaviti, urediti
to bear the brunt biti izpostavljen napadu
to bear the burden peti s kom refren
I cannot bear ne prenesem
to bear company delati komu družbo
to bear evidence (ali witness) pričati, dokaz(ov)ati
to bear good will biti naklonjen
to grin and bear it z nasmehom prenesti
to bear no grudge against s.o. ne zameriti komu
to bear a hand pomagati
to bear in hand imeti v oblasti; pomagati
to bear to the left držati se levo
to bear in mind misliti na kaj, upoštevati
to bear o.s. well dobro se držati
to bear the palm zmagati
to bear a part biti deležen; imeti vlogo
to bear a purpose nameravati
to bear reference sklicevati se
to bear resemblance (ali likeness) biti podoben
to bear to the right držati se desno
to bear rule (ali sway) vladati
to bear one's age well biti videti mlajši kot je v resnici
bear on neprehodni glagol
obstreljevati, meriti na kaj; v zvezi biti s čim; težiti; pritiskati; vplivati, učinkovati; opirati se; usmeriti se; nanašati se
cadencer [-dɑ̃se] verbe transitif ritmično, po taktu usmeriti (npr. plesne korake), kadencirati
dévier [devje] verbe transitif usmeriti v drugo smer, preusmeriti; odvrniti v stran; verbe intransitif kreniti ali odmakniti se s svoje smeri
dévier la circutation preusmeriti promet
dévier de son chemin kreniti s svoje poti
dévier de ses principes oddaljiti se od svojih načel
fehlleiten narobe usmeriti, usmeriti v napačno smer; fehlgeleitet werden iti v napačno smer
fix on prehodni glagol (ali upon)
usmeriti se; izbrati
hinsteuern auf transitiv usmeriti k, usmerjati k; intransitiv biti usmerjen k
impulser [ɛ̃pülse] verbe transitif usmeriti v neko smer
lay off
1. prehodni glagol
odložiti, postaviti stran
navtika usmeriti ladjo proč od obale ali druge ladje
ameriško začasno odpustiti iz službe
pogovorno opustiti, prenehati s čim
ameriško, sleng pustiti pri miru
2. neprehodni glagol
ameriško nehati z delom, izpreči
ameriško, sleng lay off! nehaj (s tem)!
lossteuern usmeriti se v/k; auf ein Ziel: prizadevati si za
ob-vertō -ere -vertī -versum (ob in vertere)
1. obrniti (obračati) proti kam, proti čemu: Pl., Plin., Col., Sil. idr., navem Ci. (Arat.), eodem agmen suum Cu., obvertit arcūs in illum O., obvertunt pelago proras V., o. ordines ad clamorem L., ora ob os alicuius Ci. ep.; od tod med. obverti obrniti se: L., Col., Sen. ph. idr., obversus (potem ko se je obrnil proti njemu, obrnjen proti njemu) intendit telum V., obversus ad matrem ait T., Carenem profligatis obversis integer a tergo globus circumvenit T. lice … od zadaj.
2. metaf. nakloniti (naklanjati) svoje misli komu, čemu, obrniti (obračati), usmeriti (usmerjati) svoje misli h komu, k čemu, na kaj, nagniti (nagibati) srce k čemu: Antonio obversis militum studiis T. ker so vojaki izrazili (svojo) naklonjenost Antoniju, milite ad sanguinem et caedem obverso T. ker je vojak usmerjal vse svoje misli le na kri in morijo, ker se je ukvarjal le s krvjo in morijo.
prae-vertō -ere -vertī -versum, stlat. prae-vortō -ere -vortī -vorsum (včasih dep.) (prae in vellere) naprej (navzpred) obrniti (obračati), od tod
I. postaviti (postavljati) kaj pred (nad) kaj, da(ja)ti prednost čemu, prej se lotiti (lotevati) česa, prej vzeti (jemati) v roke kaj, prej zače(nja)ti (vršiti, opraviti (opravljati)) kaj, prej (po)skrbeti za kaj, v pass. tudi več veljati, prednost imeti pred kom, čim: Gell., Tert. idr., incidi in id tempus, quod iis rebus … praevertendum (prej obravnavati) est Ci., si vacas animo neque habes aliquid, quod huic sermoni praevertendum putes Ci., nec posse bello praeverti quidquam L., ut bellum praeverti sinerent L., aliud, quod magis instaret, sibi praevertendum esse dixit L., ne me uxorem praevertisse dicant prae re publicā Pl. da sem dal soprogi prednost pred državo. —
II.
1. preiti (prehajati), preteči (pretekati), prehite(va)ti koga: Cat., Stat. idr., cursu pedum praevertere ventos V., equo ventos V., fugā praevertitur Hebrum V.
2. metaf.
a) prestreči (prestrezati, prestregati) kaj, v prestrego pri(haja)ti, uničiti (uničevati), izničiti (izničevati), preprečiti (preprečevati), ovreti (ovirati), spodnesti (spodnašati); z dat.: huic rei praevertendum existimavit, ne … C.; trans.: Sen. tr., Sil., Amm. idr., pulchre praevortar viros Pl., praevertunt me fata O., quorum usum opportunitas praevertit L., praevertere aliquid celeritate S. fr., tristia leto Lucan.; pesn.: abolere Sychaeum incipit et vivo temptat praevertere amore iam pridem resides animos V. izbrisati ji Siheja iz spomina in ji z novo ljubeznijo ugonobiti duševni mir; absol.: mors praeverterat Gell.
b) prej (pred kom) vzeti (jemati): poculum Pl. — Kot dep. med. prae-vertor -vertī (le v obl. izpeljanih iz prezentovega debla)
1. prej se napotiti, prej odriniti, prej oditi (odhajati), prej se odpraviti (odpravljati) kam: in Thessaliam L., in Armenios T.
2. metaf.
a) prej svojo pozornost obrniti (obračati) kam, raje svojo pozornost usmeriti (usmerjati) na kaj, prej (raje) se posvetiti (posvečati) čemu: Col., Plin., Plin. iun., Q. idr., illud praevertamur, quod … H., ad id praevertar, quod rei sumus Ci., praeverti ad Satibarzanem opprimendum Cu., in illos praevertentur Ca. fr., ei rei primum praevorti volo Pl.; v tem pomenu tudi act.: si quando ad interna praeverterent, discordias consulum … memorabant T.
b) posebej (pred vsem drugim, raje) se pečati (baviti, ukvarjati) s čim, raje opraviti (opravljati) kaj, raje delati (početi) kaj, raje (bolj) (po)skrbeti za kaj, (raje) se vda(ja)ti (preda(ja)ti) čemu; z dat. in acc.: rei mandatae praevorti decet Pl., hoc praevortar primum Pl., si quid dictum est per iocum, non aequum est id te serio praevortier (= praevorti) Pl. da sprejmeš (vzameš, jemlješ) za resnico, in rem quod sit, praevortaris Pl., cave pigritiae praevortier Pl. nikar se ne predaj lenobi.