Franja

mulàzim m (t. mülâzym, ar.) dial., zgod.
1. poročnik v sultanski armadi
2. nižji sodni uradnik: trećeg dana stigao je mulazim iz Užica sa dvojicom zaptija

musèlim m (t. musellem, ar.) zgod. visok turški upravni uradnik: tu dolaze, u posjetu, i vladika, muftija, rabiner i muselim

mutesèlim m (t. mütesellim, ar.) zgod. visok turški upravni uradnik

múzur m (t. muhzur, ar.) zgod. sodni uradnik, izvršilni sodnik, upravni organ

nazim [néizim] samostalnik
višji policijski uradnik v Indiji

numerārius 3 (numerus) števen; le kot subst.

1. numerārius -iī, m
a) dober računar, dober matematik: Aug.
b) računovodja, računski uradnik: Amm., Sid., Cod. Th., Cod. I.

2. Numerāria -ae, f Aritmetika, Računstvo (pooseb.): M.

obračunárac -rca m, obračunàvalac -aoca m obračunski uradnik

officiālis -e (officium) dolžnosten, služben, uraden: libri Lact. ki govore o dolžnostih, operae Icti. dolžnostne, uradne službe; subst. officiālis -is, m sluga kakega oblastnika ali državnega urada, nižji uradnik: Ap., Icti.; pren.: aemulationi occurant necesse est officiales suae, ira, discordia, odium Tert.

placeman [pléismən] samostalnik
britanska angleščina, slabšalno državni uradnik, službena oseba

portitor¹ -ōris, m (portus) carinik, carinar, colnik, colninar, carinski zakupnik, carinski uradnik, tržni nadzornik, mitničar, mitninar: Suet. idr., ego pol istum portitorem privabo portorio Pl., solutu[m]st portitori iam portorium Pl., sed epistulam ab eo adlatam esse audivi modo et ad portitores esse delatam; hanc petam Ter., si intolerandum hos decemviros portitores omnibus omnium pecuniis constitui Ci., nolo enim eundem populum imperatorem et portitorem esse terrarum Ci.; metaf. o zvedavi ženski: portitorem domum duxi: ita omnem mihi rem necesse eloquist, quicquid egi atque ago Pl.

postmaster [póus(t)ma:stə]
poštni upravnik, poštni uradnik

britanska angleščina Postmaster General poštni minister

pȍštār m
1. poštar, poštni uradnik
2. pismonoša

prefect [prí:fekt] samostalnik
prefekt (v starem Rimu); načelnik, predstojnik; vodilni administrativni uradnik (v Franciji)
britanska angleščina starejši dijak za nadzor mlajših

prefect of police policijski prefekt v Parizu

prevaricador moški spol kršilec dolžnosti, brezvesten uradnik; kvarljivec veselega razpoloženja; poneverilec

prévaricateur, trice [-katœr, tris] adjectif nevesten, brezvesten, korupten; masculin nevesten, korupten uradnik

proāgorus -ī, m (tuj. προάγορος, προήγορος besednik, govornik) „prvi govornik (besednik)“ = proágor(os) = glavni krajevni uradnik, župan v nekaterih sicilskih mestih: ad se proagorum, hoc est summum magistratum vocari iubet Ci.

prōsecūtor -ōris, m (prōsequī) spremljevalec

1. pri prevozu
a) ljudi = birič, sodni uradnik, sodni sluga, ki spremlja kaznjenca, prosekútor: Dig.
b) stvari = spremstvo, zaščita: auri Cod. I., Cod. Th., frumentorum Cass., publicarum functionum (dajatev, davkov, davščin) Cod. I., per electos prosecutores ad castella idonea confere Veg.

2. kot navadno spremstvo: caterva prosecutorum Sid.

proveditor [prəvéditə] samostalnik
dobavitelj
zgodovina uradnik v beneški republiki

purpurātus 3 (purpura) v škrlat (bager, púrpur) oblečen: mulier Pl.; večinoma subst. purpurātus -ī, m v škrlat (bager) oblečen dvorján (dvorjàn), dvornik, kómornik (komórnik), dvorni uradnik: purpuratis tuis ista minitare Ci., duces regii, praefecti et purpurati L., purpuratis solita vanitas Cu.

quaestor [kwí:stə, kwé-] samostalnik
kvestor, starorimski finančni uradnik