Franja

година f čas, doba; (zast.) ura;
пришла тяжёлая г. prišli so hudi časi

годи́на -и ж., úra |časovna enota| -e ž.

годи́нник -а ч., úra |naprava| -e ž.

час m ura (= 60 minut); čas, doba, trenutek;
который час? koliko je ura?;
сейчас уже восьмой час sedaj bo že osem;
возвратились мы в шестой час vrnili smo se med peto in šesto uro;
сидел там битый час sedel je tam celo uro;
окончить работу в два часа dokončati delo ob dveh;
час от часу, с часу на час od ure do ure, vsako uro;
через час по ложке vsako uro po eno žlico;
мы сидели до часу sedeli smo do ene;
часы занятий uradne ure, šolske ure;
приёмные часы sprejemne ure;
комендантский час policijska ura;
пришёл в час prišel je ravno prav;
не в добрый час о nepravem času;
в добрый час! mnogo sreče!;
поезжай в добрый час! srečno pot!;
стоять часами cele ure stati;
стоять на часах stati na straži gl. часы

часы m pl.

1. ura (časomer);
карманные ч. žepna ura;
стенные ч. stenska ura;
башенные ч. stolpna ura;
ч. с будильником budilnik;
ч. стали ura se je ustavila;
завести ч. naviti uro;
поставить ч. naravnati uro;
ч. отстают ura zastaja;
ч. спешат ura prehiteva;

2. straža gl. час

alámet m (t. alâmet, ar.)
1. znamenje, simptom
2. lepa priložnost, pravi čas
3. neurje, huda ura
4. prekletstvo

albada ženski spol jutranja ura, jutranja podoknica; jutranjica (vrsta pesmi)

ampolleta ženski spol peščena ura

aqua -ae, f

1. voda; kot prvina: ferre aquam pedibus, dare aquam manibus Pl., aër... et ignis et aqua et terra prima sunt Ci., omne corpus aut aqua aut aër aut ignis aut terra est Ci., aër, aqua, terra, vapores, quo pacto fiant Lucr., aqua viva Varr., profluens Ci., L. živa (tekoča) voda, fons aquae dulcis Ci., a. pluvia Ci., a. pluvialis O., a. aetheria (pesn.) O., a. caelestis L., H. idr. deževnica, aquam petere sacris L., aquam foras! vinum intro! Petr., os aquā implere Sen. ph., aqua inter cutem Cels., aqua supter cutem fusa Plin., aqua intercus Pl., Ci., Suet. in (pren.) Luc. ap. Non. vodenica; v pl. vode, vodovje: vapor aquarum Ci., magnitudo aquarum L., aquae longae O. vodni curki; pogosto = povodenj, poplava: hae permanserunt aquae dies complures C., tanta tempestas cooritur, ut numquam illis locis maiores aquas fuisse constaret C., aquae magnae bis eo anno fuerunt L.

2. pren.
a) morje: ad aquam Ci. ob morski obali, quos (labores) ego sum terrā, quos ego passus aquā (= terrā marique) O.; pren.: naviget hinc aliā iam mihi linter aquā O. izpluje (izide) naj mi druga knjiga; jezero: Albanae aquae deductio Ci.; reka: in aquam caeci ruebant L., Tusca aqua (= Tiberis) O., secundā aquā L. po vodi, z vodo; dež: cornix augur aquae H., aquarum agmen V. naliv.
b) pl. aquae vrelci, viri: dulces V., perennes Cu., aquarum abundantia Eutr.; zdravilna voda, zdravilni vrelec (vrelci), zdravilna kopel, toplice: ad aquas venire, esse Ci., aquae caldae Varr. ali aquae calidae Ci., L., Plin. toplice, a. medicatae Sen. ph., a. salubres T. ali a. salutiferae Mart. zdravilne vode; od tod pogosto kot krajevno ime: Aquae Baiae (= Baiae) Pr., A. Calidae L. toplice v Zevgitani blizu današnjega Tunisa, A. Albulae (gl. Albulus), A. Sextiae L. epit., Vell., Plin. toplice blizu Masilije (zdaj Aix en Provence), A. Mattiacae Amm. (= Mattiaci fontes calidi Plin.) Matijaške toplice (zdaj Wiesbaden).
c) vodovod: aquam ducere non longe a villa Ci., aquam perducere L. epit. ali aquam in urbem ducere L. o cenzorju Apiju, aqua Crabra Ci., Front. (gl. Crabra), aqua Appia Front. (gl. Appius), aqua Claudia Suet., Front. Klavdijev vodovod, ki ga je začel graditi Kaligula, aqua promissa Vell.
č) voda v vodni uri, vodna ura (= clepsydra): certis ex aqua mensuris breviores esse quam in continenti noctes videbamus C. Vodne ure so rabili pri sodnih razpravah in govorniških vajah, da so z njimi merili za govorjenje določeni čas. Od tod pren. in preg.: aquam dare Plin. iun. dati čas za govorjenje, aquam perdere Q. tratiti čas.
d) solza, voda v očeh: illis ex oculis multa cadebat aqua Pr.; v reklih: aspergere aquam (alicui) Pl. z vodo poškropiti (omedlelega) = osrčiti, oživiti koga; aquam praebere ponuditi vodo za pitje in mešanje z vinom pri obedu = pogostiti koga: qui praebebat aquam H. gostitelj, prim.: nec... unctam convivis praebebit aquam H.; aquam terramque petere ali poscere L., Cu. (γῆν καἰ ὕδωρ αἰτεῖν perzijska šega) zahtevati vode in zemlje (v znamenje podložnosti); in vento et rapidā aquā scribere Cat. (prim. καϑ' ὕδατος γράφειν) kaj za ničvredno imeti; iungere ignibus aquam Sen. tr. vodo z ognjem družiti (o tem, kar je nemogoče); aquam a pumice postulare Pl. zahtevati vode od votliča (= iskati kako stvar tam, kjer je ni mogoče dobiti); sed aqua haeret, ut aiunt Ci., in hac causa mihi aqua haeret Ci. ep. zadeva je obtičala, ne gre mi od rok; aqua et ignis kot najnujnejši potrebščini za človekov obstoj in državljansko življenje: non aquā, non igni, ut aiunt, locis pluribus utimur quam amicitiā Ci. Na poročni dan so neveste kot bodoče gospodinje od svojih ženinov dobile vodo in ogenj v znamenje zakonske zvestobe: Varr., O., Stat., Dig., P. F.; aquā et igni interdicere (alicui) Ci., C., Vell., aquā et igni arcere (aliquem) T. (ret.) odrekati komu vodo in ogenj, prepovedati uporabo vode in ognja = izobčiti koga, preklicati koga.

Opomba: Star. gen. sg. aquāī: Ci. (Arat.), V., Lucr., Prud.

Arbeitsstunde, die, delovna ura

Armbanduhr, die, ročna ura, zapestna ura

audición ženski spol poslušanje; sluh; radijski koncert, radijska ura

Ausgangssperre, die, policijska ura

Befreiungsstunde, die, ura osvoboditve

Blockstunde, die, in der Schule: dvojna ura

bog in batina frazem
lahko ironično (vodilna oseba, ki ukazuje in ji nihče nič ne more) ▸ atyaúristen, élet-halál ura
Za njim stojijo nekateri uslužbenci v občini in posamezniki iz političnih strank, ki se imajo za vsemogočnega boga in batino! ▸ Néhány önkormányzati tisztviselő és a politikai pártok egyes tagjai állnak mögötte, akik mindenható atyaúristennek tartják magukat!
Kraljica je bila za tiste čase bog in batina. ▸ A királynő akkoriban élet-halál ura volt.

bracelet-montre [-mɔ̃tr] masculin pas za zapestno uro; zapestna ura

budílka ž budilnik, ura budilica

caldera ženski spol kotel; parni kotel; poln kotel; slaba žepna ura; stara šara, krama

caldera de jabón milarna
caldera de vapor parni kotel

calentador moški spol kurjač; posteljni grelec, ogrevalnik; kopalna peč; grelec vode; velika žepna ura, »čebula«