Franja

react [riǽkt] neprehodni glagol
reagirati, vplivati, delovati nasprotno ali nazaj; odgovoriti, reagirati (na); delovati, vplivati vzajemno (upon each other drugo na drugo)
upirati se (against)
kemija reagirati, delovati (on, upon na)
vojska napraviti protinapad, protiofenzivo; vznemiriti se, razdražiti se, razburiti se

how did she react when she heard the news? kako je reagirala (se zadržala), ko je slišala novico?
the plant reacts favourably to transplantation rastlina ugodno reagira na presaditev

réagir [reažir] verbe intransitif reagirati; delovati proti ali nazaj; upirati se (contre quelque chose čemu)

réagir brutalement, vivement brutalno, živahno reagirati
réagir contre une mode upreti se (neki) modi

reagire v. intr. (pres. reagisco)

1. odzvati se, odgovoriti, odgovarjati, reagirati (na):
reagire prontamente alla provocazione takoj se odzvati na provokacijo

2. kem. reagirati

3. upreti, upirati se (komu, čemu)

rebel² [ribél] neprehodni glagol
upreti se, dvigniti se, dvigniti orožje (against proti)
(s)puntati se, upirati se (against čemu, proti čemu)

rebelarse upreti se; upirati se (contra proti)

eso se me rebela to se mi upira (gabi, studi); to me spravi v besnost

rebelìjati -ām (se) upirati se, puntati se

recalcitrate [rikǽlsitreit] neprehodni glagol
biti uporen, trmoglav, nepokoren, neposlušen; upirati se, nasprotovati (against, at)
(redko) brcati, ritati

re-calcitrō -āre -āvī (—) (re in calcitrāre)

1. ritati, brcati, kopítati, kopitljáti, pobrcavati: iumenta mitia, non recalcitrantia Aug.

2. pren.
a) brcati, ritati, pobrcavati = ne dati (pustiti) si priti do živega, ne pustiti se zalezovati: cui male si palpere, recalcitret undique tutus H. zavarovajoč se na vse strani.
b) biti uporen (uporniški, trmast, trmoglav, trdovraten), upirati se, puntati se, trmoglaviti: Vulg., Hier.; z dat. = upirati se, odkrito (javno) nasprotovati, upirati se, zoperstaviti (zoperstavljati) se, zoprvati, odklanjati kaj: Montius nos … ut rebelles et maiestati recalcitrantes Augustae … incusat Amm., saepe exclamans aperte scilicet recalcitrans imperatoris arbitrio Amm., docuit Probum occulte facile vanum hominem recalcitrantem sublimibus meritis posse opprimi Amm., apud patulas aures Constantii multos exinde incusans ut eius recalcitrantes imperiis Amm.

reclaim [rikléim]

1. samostalnik
(redko) poboljšanje, spreobrnitev, vrnitev na pravo pot; rešitev
tehnično regeneriranje, pridobivanje (iz starega materiala), obnovitev, obnavljanje

beyond reclaim, past reclaim nepoboljšljiv, nepopravljiv, ki se ne da rešiti
the reclaim of rubber regeneracija (starega) kavčuka

2. prehodni glagol
reklamirati, zahtevati nazaj, zahtevati povrnitev, povračilo; privesti (koga) nazaj (na pravo pot); civilizirati (divjake), vzgojiti, udomačiti, ukrotiti (živali); (o zemlji) krčiti, iztrgati morju, izsušiti, napraviti sposobno za obdelovanje
tehnično dobiti (iz starega materiala), regenerirati
neprehodni glagol
(redko) protestirati, ugovarjati, nasprotovati, upirati se, nastopiti (against proti)
izjaviti (that da)
pravno, škotsko vložiti priziv, apelirati, pritožiti se višjemu sodišču

reclaimed rubber regeneriran star kavčuk
a reclaimed drunkard spreobrnjen pijanec
to reclaim s.o. to a sense of duty privesti koga do čuta za dolžnost

re-clāmō -āre -āvī -ātum (re in clamāre)

1. klicati komu (nas)proti, klicati proti čemu, (glasno) klicati (vpiti) „(da) ne“, (glasno) nasprotovati, (glasno) ugovarjati, (glasno) oporekati, (glasno) upirati se, (glasno) pobijati kaj, kriče kazati svoje nezadovoljstvo (svojo nevoljo): vehementer ab omnibus reclamatur Ci.; z dat.: Plin. iun. idr., ei reclamare, eius promissis reclamare Ci.; z ACI: Suet. idr., reclamant omnes vindicandam iniuriam Ph.; z odvisnim finalnim stavkom: iudices, ne is iuraret, reclamasse Ci.; z neodvisnim (direktnim) govorom: ubi coepi crimen attingere, reum destinare, adhuc tamen sine nomine, undique mihi reclamari Plin. iun., tunc praetorem ei, cuia res erat, dixisse advocatum eum non habere, et cum is, qui verba faciebat, reclamasset: „Ego illi … “ Gell.; s splošnim acc. = kaj v ugovor omenjati, ugovarjati: nunc de iis dicendum est, quae mihi quasi conspiratione quadam vulgi reclamari videntur Q.; z in z acc. kot jur. t.t. = zahtevati kaj, lastiti si kaj, prilaščati si kaj, polaščati se česa: ex possessione servitutis in libertatem reclamare Paul.; pren.: quoniam ratio reclamat vere Lucr. glasno nasprotuje.

2. pesn. metaf. odmevati, odjekati, odzivati se, oglašati se v odgovor (z dat.): scopulis illisa reclamant aequora V., plangoribus arva reclamant Stat., unique si quando canenti mutus ager domino reclamat Stat.

3. glasno klicati: dominam nomine reclamare Val. Fl., rursus Hylan et rursus per longa avia Val. Fl.

refuse¹ [rifjú:z] prehodni glagol & neprehodni glagol
odkloniti, odbiti, zavrniti, odreči; ne hoteti uporabiti; odvreči; odbiti (snubca, ženitno ponudbo), dati "košarico"; upirati se, braniti se, reči ne; (o konju) ne hoteti preskočiti ovire; (o kartah) ne odgovoriti na barvo, ne prinesti izigrane barve
arhaično zatajiti (svoje ime)

to refuse a candidate (help, an invitation, an offer) odkloniti kandidata (pomoč, povabilo, ponudbo)
to refuse a chance ne izrabiti priložnosti
to refuse a request odbiti prošnjo
I refuse to believe ne maram verjeti, preprosto ne verjamem
he refused to stay branil se je, ni hotel ostati
tho horse refused the fence konj ni hotel preskočiti zapreke
we have been refused odklonili so nas

regimber [rəžɛ̃be] verbe intransitif brcati; upirati se, protestirati

le cheval regimbe konj brca
inutile de regimber nima smisla se upirati
se regimber upirati se, nasprotovati, protestirati

reluct [rilʌ́kt] neprehodni glagol
upirati se (to čemu)
občutiti (pokazati) odpor (nezadovoljstvo, nenaklonjenost) (to do)
nasprotovati, negodovati, ugovarjati (at, against čemu)

remonstrate [rimɔ́nstreit] neprehodni glagol & prehodni glagol
ugovarjati, protestirati (against proti)
pritožiti se; očitati kaj, zameriti komu (on, upon kaj, that da)
imeti kritične pripombe; upirati se (čemu), protestirati, remonstrirati

to remonstrate with s.o. on (upon), for s.th. delati komu očitke gledé česa, zaradi česa
to remonstrate with each other medsebojno si delati očitke
to be remonstrated with morati sprejeti (resne) očitke

renâcler [rənɑkle] verbe intransitif puhati (konj, bik); familier občutiti odpor (à quelque chose do česa); upirati se; namrdniti se; umakniti se (devant quelque chose čemu)

il renârcle à la besogne delo mu ne diši
accepter en renâclant sprejeti z nevoljo
sans renâcler brez upiranja

re-nītor -nītī -nīsus sum (re in nītī) upirati se, nasprotovati čemu, postaviti (postavljati) se po robu čemu, zastaviti (zastavljati) pot komu, čemu: alter motus alteri renititur Plin., renititur os (sc. specillo) Cels., trahere me renitentem Ap.; metaf. (abs.): Amm. idr., vel renitentibus vobis Cu., cum illi renitentes pactos dicerent sese L., cervi … extrahunt renitentes (sc. angues) Plin. — Od tod adv. (iz adj. pt. pr.) renītenter uporn(išk)o, upirajoče se: renitenter et reluctanter Aug.

re-nūtō -āre (frequ. k renuere) odklanjati, zavračati, ne odobravati, braniti se, upirati se, nasprotovati: simulacra renutant (sc. transire per foramina rerum) Lucr., contra ille renutat Prud.

repel [ripél]

1. prehodni glagol
odbi(ja)ti (udarec itd.); odgnati, odriniti; zavrniti, zavreči, odkloniti; upirati se; potisniti nazaj (sovražnika)

2. neprehodni glagol
biti oduren (zoprn, odvraten), gnusiti se, gabiti se, zbujati odvratnost, odbijati

to repel an assailant odbiti napadalca
to repel a dogma zavreči dogmo
to repel advances odbiti poskuse zbližanja
to repel an offer odkloniti ponudbo
to repel a plea, a suitor odbiti prošnjo, snubca
to repel temptation upreti se skušnjavi

repēllere^* v. intr. (pres. repēllo) upirati se, biti zoprn

repugn [ripjú:n] prehodni glagol & neprehodni glagol
upirati se, boriti se (against proti)
biti odvraten, zoprn, gabiti se, odbijati, presedati