Franja

riottoso agg.

1. knjižno prepirljiv

2. ekst. trmast, neubogljiv, uporen

rivoltoso

A) agg. uporen

B) m upornik

roncero počasen; uporen; hinavsko se dobrikajoč

sedicioso uporen, hujskajoč

sedicioso m upornik

seditionary [sidíšənəri]

1. samostalnik
puntar, upornik

2. pridevnik
uporniški, puntarski, uporen

sēditiōsus 3, adv. -ē (sēditiō)

1. uporen, uporniški, vstajniški, odporniški, puntarski, rovarski, nemiren, nemir(e) povzročajoč, nered(e) spodbujajoč, ščuvalen, hujskaški: Q. idr., civis, cives, tribuni plebis CI., vulgus, magistratūs S., triumviri seditiosissimi CI., seditiosissimus quisque ignavus T., contionibus seditiose concitatis CI., seditiose in contione interrogari CI., quicumque aliquid seditiose dixerat L., turbide et seditiose tractaverit exercitūs Piso T., eo seditiosius agebant T.; o stvareh: contiones CI., oratio C., voces L., T., CU., tribunatus L., Saturnini SUET., seditiosior contio ASC.; subst. n pl.: seditiosa disserebant T.

2. državnim (državljanskim, političnim) nemirom izpostavljen, nemiren, buren, viharen: seditiosa ac tumultuosa vita CI.

seditious [sidíšəs] pridevnik (seditiously prislov)
uporniški, puntarski, uporen

sedizioso

A) agg.

1. uporen

2. prevratniški, prekucuški

B) m (f -sa) prevratnik, prevratnica; prekucuh

spiteful [spáitful] pridevnik (spitefully prislov)
zloben, hudoben, potuhnjen, zahrbten, uporen

stubborn [stʌ́bən] pridevnik (stubbornly prislov)
trdovraten, trmast, svojeglav, uporen, kljubovalen; stanoviten, vztrajen, odločen; zakrknjen; neprilagodljiv, trd, nepopustljiv, neizprosen

a stubborn child trmast otrok
stubborn ore tehnično težko topljiva ruda
facts are stubborn things dejstev se ne da spremeniti

sturdy¹ [stə́:di] pridevnik (sturdily prislov)
močan, čvrst, jeder, krepak; masiven
figurativno vztrajen, nepopustljiv, neupogljiv, odločen; trmast, uporen

sullen [sʌ́lən]

1. pridevnik (sullenly prislov)
mrk, mračen, temen; slabe volje, čemern, nejevoljen; neprijazen, neprijeten, molčeč, malo družaben, odljuden; kljubovalen, trmast; hud, jezen, uporen; počasen, len (korak, reka)
zastarelo sovražen, nesrečen (o zvezdi)

2. samostalnik
(tudi množina) slaba volja, čemernost, nejevolja

supròtljiv -a -o uporen; supròtljivōst ž upornost

surly [sə́:ly] pridevnik (surlily prislov)
osoren, grob; čemeren, slabe volje, siten; (vreme) neprijazen, mračen; (žival) zloben, uporen
zastarelo oblasten, gospodovalen, ošaben

thwart [ɵwɔ:t]

1. samostalnik
navtika veslaška klop, sedež v čolnu
zastarelo zapreka

2. pridevnik
prečen, počezen, poševen; nagnjen
figurativno neugoden, zoprn; uporen, trdoglav, trmast, kljubovalen

3. prislov
zastarelo počez, poprek, poševno; po strani, navskriž

4. predlog
zastarelo prek, čez; nasproti

5. prehodni glagol
preprečiti (onemogočiti, spodnesti, pokvariti, prekrižati, zmešati) (načrte, račune, naklepe itd.); delati proti komu, navskriž hoditi (komu)
zastarelo preleteti

I was thwarted in my designs načrti so mi bili prekrižani

trux, trucis, abl. -e, pesn. -ī, n pl. -ia -ium strašen na pogled ali slišati strašen, silen, strahoten, grozen, grozljiv, grozeč, grozoten, preteč, srhljiv, strašljiv, divji, srdit, jezen, razdražen (starejše jar, ljut), grob, oster, strog, jedek, zajedljiv, piker, uporen, trmast, kljubovalen idr.: truces vultus Ci., homo trux vultu Aug., oculi Poeta ap. Ci., aspectus Pac. ap. Ci., trux facies oculique minaces Lucan., cantus L., T., vox T., neque excitatur classico miles truci H. divji bojni klic, herbae tactu truces Plin. suhe, bodeče; o duhu in značaju: ingenium, orator L., animus O., tribunus plebis Ci., puer Mart., Agrippa T., forae Tib.; enalaga: genus dicendi trux atque violentum Q., sententia L., eloquentia T., truci vetustā religione Cl.; pesn.: eurus O. divji, siloviti, viharni; tako tudi: pelagus H., venti Plin.

tumidus 3 (tumēre)

1. otekel, zatekel, nabrekel, zabrekel, napihnjen, nabuhnjen, napet, kipeč: anguis O., Python O. poln strupa, nabrekel od strupa, membrum tumidum vitiose se habet Ci., venter, ocelli, papillae O., tumidiores oculi Cels.; pren.: terra T. kipeča, otekla, napihnjena = vlažna, močvirna(ta), tumidior humus Col., mons O. dvigajoča se, Nilus H. narasel, uva O. napet, poln, vela aquilone H. napet(a) od vetra; pren. o govoru in govorniku nabrekel, nabuhel, bombastičen, pompozen, patetičen, zanosen, nadut: adiectio Sen. rh., sermones H., L., Tullius (sc. Cicero) tumidior Q., fiunt pro grandibus tumidi Q.

2. metaf.
a) α) nemiren, razburkan, razburjen, razsrjen, razdražen, buren, viharen: aequor O., mare V., auster V. viharno se vzdigajoči. β) od strasti razburkan, razvnet, razdražen, prekipevajoč: corda V., iratus tumido delitigat ore H. γ) kljubovalen, uporen, uporniški, trmast (starejše kljubesten): ingenium Iust., tumidi minantur Stat., Eridani tumidissimus accola Sil.
b) napihnjen, napuhnjen, napuhel, nadut, domišljav, prevzeten, samovšečen: tumidus ac vanus T., in eo nihil tumidum, nihil adrogans fuit T., Alexander, tumidissimum animal Sen. ph., animus tumidus Aur., cum tumidum est (sc. cor) H., tumidissime dixit Sen. rh.; z abl.: tumidus successu O., successibus Front., fiduciā virium Sen. ph.; subst.: protervi, tumidi Vulg.; enalaga: tumidi spiritus T. častihlepnost, častilakomnost.

3. act. (jadra) napihujoč, napenjajoč: euri O.; pren. napihujoč, puhel, ničev: honor Pr.

tumultuary [tjumʌ́ltjuəri] pridevnik (tumultuarily prislov)
bučen, hrupen, buren; divji, puntarski, uporen; (vojska) nediscipliniran, nereden; razbrzdan; prenagljen

tumultuoso hrupen, nemiren, uporen, viharen

turbidus 3, adv. -ē (turba)

1. (ra)zmršen, skuštran, razkuštran: a somno coma turbida O.; occ.
a) zmotnen, môten, skaljen, kálen, (raz)burkan: aqua Ci., torrens Q., Acheron caeno turbidus V., pulvis caligine turbidus V. meglen oblak prahu, loca turbida V. mračni kraji (o podzemlju), turbidum lumen lunae Sen. tr. medla; pesn.: Hermus auro turbidus V. kalen od zlata = zlatonosen, z zlatim peskom.
b) nemiren, viharen, buren, bučen, razburkan: tempestas Pl., Ci., C., Lucr., Suet. idr., imber V., nubila Lucr., caelum Plin. iun., aequora ponti V., freta ventis turbida O., mare Sen. ph.; enalaga: auster dux inquieti turbidus Hadriae H. nemirni vladar razburkanega Jadranskega morja.

2. metaf.
a) nemiren, zmeden, zbegan, zblojen, osupel, zaprepaden, prestrašen: ex oculis se turbidus abstulit Arruns V., pectora turbidiora mari O., frons ali acies (oculi) Sen. tr. zmeden, mračen pogled, fides Gell. nejasno prepričanje; z loc.: animi T. zmešan v glavi, ves zmešan, ves zmeden.
b) razburjen, razdražen, razsrjen, razjarjen, vznemirjen, jezen, srdit, besen, hud, silen, silovit, vihrav: omni turbido motu vacare Ci., animo spem turbidus hausit inanem V., sic turbidus infit V., turbidus et clamosus altercator Q., turbidus Mezentius V., turbida Iuno Stat., aliquem lumine turbidiore notare Mart.; z notranjim obj. (adv.): mens turbidum laetatur H. se burno veseli; z abl.: turbidus irā Sil. ali z gen.: turbidus irae, ausi Sil.
c) nemiren, buren, viharen, razburkan: Enn. ap. Ci., Pl. idr., in rebus turbidis esse Ci., turbidi casūs T., tam turbido tempore N., Ci., actiones turbidissimae T., iactantibus se opinionibus inconstanter et turbide Ci., turbide et seditiose tractare exercitūs T., non turbide locutus est Gell.; subst. turbidum -ī, n nemir, nemirni (burni) časi, nemirno (burno) obdobje: Cu., Sen. ph. idr., in turbido L., si turbidissima sapienter ferebas, tranquilliora laete feras Ci. ep., quieta turbidis antehabeo T., cui compositis rebus nulla spes, omne in turbido consilium T.
d) nemiren, uporen, uporniški, puntarski, trmast, samovoljen: homo, milites, ingenium, reduxit in hiberna turbidos T., turbidissimus quisque T., civitas adhuc turbida T.