Franja

mȕsav -a -o umazan: -o dijete; -ōst ž umazanost

mȕzgav -a -o umazan: sa zidova je štrapala -a voda

nasty [ná:sti] pridevnik (nastiliy prislov)
umazan, gnusen, oduren; opolzek, nespodoben, grd (značaj); zloben (to do)
grozeč, nevaren (morje), viharen (vreme), težek, hud (nesreča); neprijeten

a nasty customer neljub gost
in a nasty fix v hudih škripcih, v kaši
a nasty jar zavrnitev
a nasty one zelo neprijeten (udarec, graja, zavrnitev itd.)

nero

A) agg.

1. črn:
abito nero črna obleka
acqua nera črna, motna voda
caffè nero črna kava
occhiali neri črni naočniki
oro nero črno zlato, nafta
pane nero črni kruh
pioppo nero bot. črni jagnjed, topol (Populus nigra)
vino nero črno (temnordeče) vino
vomito nero med. črni izbljuvek

2. ekst. črn, umazan:
mani nere umazane roke
pozzo nero greznica

3. črn (kot znak žalovanja):
cravatta nera črna kravata

4. pren. črn, fašističen:
brigate nere črne brigade
camicia nera črnosrajčnik

5. pren. črn, klerikalen:
aristocrazia nera črna aristokracija

6. pren. črn, nesrečen; ekst. nasilen, mračen:
giorni neri črni dnevi
umorismo nero črni humor
essere nero in volto biti mrkega obraza

7. pren. črn, nepošten, nezakonit:
trgov. borsa nera, mercato nero črna borza, črni trg
fondi neri črni fondi
libro nero črna knjiga

8. pren. črn, okruten, podel, zločinski:
anima nera podla duša
bestia nera strah, bavbav
cronaca nera publ. črna kronika
pecora nera črna ovca
punto nero črna pika, madež, greh

9. pren. črn (ki je v zvezi s hudičem):
messa nera črna maša

10. hist. črn:
guelfo di parte nera črni gvelf

B) m

1. črnina, črna barva, črno:
mettere nero su bianco pren. dati črno na belo, zapisati
vestire di nero obleči se v črno

2. črnilo; črnina; črno, črna snov:
nero animale živalsko oglje
nero di anilina kem. anilinsko črnilo
nero di palladio, di platino, di rodio paladijeva, platinova, rodijeva črnina
nero di seppia zool. sipje črnilo

3. umet. sepija

4. ekst. črni (šahovski igralec s črnimi figurami); igre črno (pri ruleti)

5. ekst. črnec

6. pren. fašist

7. pren. klerikalec

8. hist. črni (za časa italijanskih komun)

9. agr. (fumaggine) črnoba

nȅsnāžan -žna -o
1. nemočen, slab
2. nesnažen, umazan

noir, e [nwar] adjectif črn, črno rjav; temen; mračen; umazan; zloben; populaire pijan; masculin črnec, zamorec, temnopolt človek; črna barva, črnina, črna obleka; médecine modrica, črnavka; familier črna kava; populaire opij; musique četrtinska nota

Afrique féminin noire črnska Afrika
blé masculin noir ajda
liste féminin noire črni seznam
marché masculin noir črna borza
la mer Noire Črno morje
à la nuit noire pozno v noči
tableau masculin noir šolska tabla
la traite des Noirs trgovina s (črnimi) sužnji
point masculin noir (populaire) ogrc
travail masculin noir črno (zakotno) delo
noir comme un four črn kot ogel
habillé de noir črno (žalno) oblečen
il y a des points noirs à l'horizon (figuré) nič dobrega se nam ne obeta
il fait noir noč je, temno je
faire preuve d'une noire ingratitude izkazati se zelo nehvaležnega
avoir le noir (populaire) glavo povešati, pobit biti
broyer du noir s'enfoncer dans le noir predajati se črnim mislim
mettre dans le noir zadeti v črno
se mettre en noir obleči se v črno
porter du noir nositi črno obleko, žalovati
pousser au noir (figuré) še bolj črno slikati stvari, predvidevati najhujše posledice
voir tout en noir videti vse črno
être la bête noire de quelqu'un biti oseba (stvar), ki je komu najbolj antipatična, ki jo sovraži ali se je boji

obscaenus (obscēnus, obscoenus) 3, adv. -ē (ob in caenum blato = „blaten“) od tod

1. umazan, grd, ostuden, gnus(ob)en, nagnusen: volucres V. = Harpije, avis Plin. = vodeb, smrdokavra, vas Sen. ph. = nočna posoda; subst. obscaena -ōrum, n iztrebki, otrébki, lájno, blato, govno: O., Mel.

2. metaf. kosmat =
a) nečist, nesramen, brezsramen, neprimeren, nespodoben, spotikljiv, spotakljiv, prostaški, kvántarski, kvantáški, kláfarski, klafáški, nenraven, nemoralen: Plin., Pr., Vell., dicta, lectus, risus O., verba Varr., sermones H., obscaeno verbo uti Sen. ph. kosmato (besedo) izgovoriti, versūs obscaenissimi Ci. ep., o. flammae O. nečista ljubezen, voluptates Ci., gestus T., adulterium O., puellae Sen. rh. hotnice, kurbe, vlačuge, prostitutke, viri L. nečistniki (pathici idr.), greges O. = razuzdane Bakhove tolpe, Kibelini svečeniki, vita obscaenior Val. Max., impudicissime et obscaenissime vixit Eutr., obscaenius excitata natura Ci., obscaenius concurrerunt litterae Ci. z dokaj nedostojnim zvokom; subst. α) obscaenum -ī, n (sc. membrum) in pl. sram = rodilo, spolovilo, spolni ud: Iust., Mel., Suet., o. virile O., Lact., magnitudo obscaeni Lact., fugiens obscaena Priapi O.; v pl. tudi = zadnjica: Sen. ph. β) obscaena -ōrum, n nesramnosti = sramotna dejanja, kosmate besede, pesmi: O., Q. γ) obscaenī -ōrum, m nesramniki, nesramneži, nečistniki (pathici idr.): Sen. rh., Lamp.
b) zlokoben, neugoden, zlovešč, zlonosen: Varr., Acc. fr., Luc. ap. Non., Suet. idr., cruor V., fames V. kot zlovešče prerokovana, canes, volucres (sove) V., omen Ci., fetūs L. spački, anus H. čarovnica.

obscène [ɔpsɛn] adjectif nespodoben, spolzek, umazan, obscen

tenir des propos obscènes kvantati, kvantaško govoriti

ob-solēscō (obs-olēscō) -ere -solēvī (-solētum) (ob in solēre prim. adolēscō, exsolēsco) izrabiti (izrabljati) se, obrabiti (obrabljati) se, metaf. = (iz)giniti, izginiti (izginjati), pojemati, pojenja(va)ti, posta(ja)ti nepomemben, propasti (propadati), na (v) nič pri(haja)ti, iz rabe se umakniti (umikati), opustiti (opuščati) se, zastare(va)ti, izgubiti (izgubljati) ugled, veljavo ali sijaj: Varr., Plin. iun., Sen. ph., Amm. idr., cito gloria obsolescit in sordidis hostibus (pred sovražniki, v navzočnosti sovražnikov) Cu., virtus splendet per se semper neque alienis umquam sordibus obsolescit Ci., obsolevit iam ista oratio Ci., laus T., alia vetustate iam obsoleverunt L. — Od tod adj. pt. pf. obsolētus 3, adv. -ē

1. obnošen, obrabljen, ponošen, oguljen, grd: Ap., vestis L., vestitus N., Ci., amiculum Cu., obsoletus (v ponošeni obleki) Thessalonicam venisti Ci., obsoletius vestitus Ci.; occ.
a) trhel, propadel, odslužen, za podrtje: tectum H.
b) umazan, zamazan, onečeden, onesnažen, omadeževan: obsoleta sordibus H., dextra obsoleta sanguine Sen. tr., color Col., Suet.

2. metaf. obrabljen = navaden, vsakdanji, preprost: spolia vilia et obsoleta Cu., populi honores effusi atque obsoleti N., usitata ac prope obsoleta gaudia L., obsoletior oratio Ci. nekoliko preprost jezik (= ne izbirčen v besedah in brez govornega okrasja), crimina Ci.; toda verba obsoleta Ci. obrabljene = starinske, zastarele.

òkāljān -a -o
1. oblaten
2. umazan: okaljan jezik
3. omadeževan

pachón, -ona ameriška španščina umazan, nespodoben, kosmat

ordurier, ère [-dürje, ɛr] adjectif umazan, nespodoben grd, prostaški

livre masculin ordurier obscena knjiga

paedidus (slabše pēdidus) 3 (prim. paedor) umazan, nesnažen, smrdeč, smrdljiv: paedidos sordidos significant atque obsoletos; tractum vocabulum a Graeco, quia παῖδες, id est pueri talis sint aetatis, ut nesciant a sordibus abstinere P. F.

pèksin neskl. prid., pèksinjav -a -o (t. peksi) nečist, umazan: u kući je sve peksin, kao u štali kakvoj

piggish [pígiš] pridevnik (piggishly prislov)
svinjski, umazan; požrešen, pohlepen, lakomen

pingoso razcapan; zanikrn, malomaren, umazan

pògan -a -o
1. nesnažen, nečist
2. umazan, hudoben: imati pogan jezik; ala je teško živjeti kad ima -ih ljudi

polisson, ne [pɔlisɔ̃, ɔn] adjectif neubogljiv, poreden, razposajen, navihan, nevzgojen, nespodoben; umazan; opolzek; masculin, féminin neubogljivec, -vka, porednež, razposajenec, pridanič, navihanec, nespodobnež, umazanec, objestnež, pobalin

pȑljav -a -o umazan: -e ruke; prljav jezik; -o odijelo

raffish [rǽfiš] pridevnik
podel, lopovski; vulgaren, razuzdan, lahkoživ, zapravljiv, prostaški; zanemarjen, zanikrn, umazan