Franja

pull-back [púlbǽk] samostalnik
ovira, zapreka
vojska umik čet
ameriško reakcionar

pull-out [púlaut] samostalnik
zložljiv list (knjige)
vojska umik čet

Räumung, die, izpraznitev; praznjenje; umikanje/umik (z); eines Geländes: čiščenje

retire¹ [ritáiə] prehodni glagol
vojska umakniti nazaj; odkupiti, izplačati (menico); upokojiti (an officer častnika)
umakniti iz prometa (plačilno sredstvo)
neprehodni glagol
vojska umakniti se, izvesti umik; odstopiti, oddaljiti se, oditi; iti k počitku, iti spat; zapustiti službo, iti v pokoj, upokojiti se

retiring pension pokojnina
to retire early iti (hoditi) zgodaj spat
to retire s.o. from the active list izbrisati koga iz seznama aktivnih častnikov
to retire from the world umakniti se iz svetnega življenja v zasebno življenje
to retire a bill trgovina odkupiti, plačati menico
to retire into one's shell postati molčeč
to retire on a pension pustiti se upokojiti
to retire oneself umakniti se
the army retired (before the enemy) in good order vojska se je (pred sovražnikom) umaknila v lepem redu

retirona ženski spol nagel umik

Rückruf, der, klic nazaj; Recht Urheberrecht: umik licence; eines Botschafters: odpoklic

scuttle³ [skʌtl]

1. samostalnik
nenaden odhod ali beg, hitra hoja, hitenje, tek; nagel umik

2. neprehodni glagol
(z)bežati pred nevarnostjo; izogibati se, odtegovati se dolžnostim; umakniti se z begom, s tekom (away, off)
sleng, politika hitro se umakniti (out iz)

secesión ženski spol odstranitev; umik iz javnega življenja; odcepitev, ločitev; secesija

Truppenabzug, der, umik enot

Truppenentflechtung, die, obojestranski umik enot

отбой m odbitje; (voj.) znak za umik;
бить о. trobiti za umik;
дать о. končati telefonski pogovor, obesiti slušalko;
нет от предложений отбоя ponudb je toliko, da se jih ni mogoče ubraniti;
от него нет отбою ni se ga mogoče znebiti

отступать, отступить odstopati, odstopiti, umikati se, umakniti se; bežati; oddaljevati se, oddaljiti se; (tip.) delati umik (za odstavek);

отход m odhod; (hist.) odhod na sezonsko delo; vojaški umik;

bridge¹ [bridž] samostalnik
most, mostič; kobilica (gosli)
navtika poveljniški most

foot-bridge brv
draw-bridge vzdižni most
suspension bridge viseči most
swivel-bridge vrtljivi most
bridge crane mostni žerjav
Bailey bridge pontonski most
gold (ali silver) bridge figurativno častni umik
temporary bridge začasen, zasilni most

bring up prehodni glagol & neprehodni glagol
bruhati; vzgojiti, vzgajati, (vz)rediti; obtožiti
navtika usidrati
figurativno opozoriti; besedo dati (poslancu v parlamentu); oživiti, osvežiti (se); pohiteti, prihrumeti

bring up the rear ščititi umik; figurativno biti zadnji
bring up short naglo ustaviti
navtika bring up standing usidrati se, preden so jadra spuščena
bring up to date naznaniti, vpeljati v stvar; modernizirati

canō -ere, cecinī, cantātum (prvotno cantum) (prim. umbr. kanetu = lat. canito, procanurent = lat. praecinuerint, gr. κανάζω donim, καναχή donenje, hrumenje)

I. intr.

1. (o človeškem glasu) peti, prepevati: Pr., Plin. idr., canere voce Ci., Gell., si absurde canat is, qui se haberi velit musicum Ci., ad tibicinem (tibiam) canere Ci. peti ob spremljavi piščali, non canere surdis V., movit Amphion lapides canendo H., lunam deducere canendo O., simplex canendi ratio Q.; ret. pojoč govoriti: inclinata ululantique voce more Asiatico canere Ci.

2. (o živalih) peti: gallina cecinit Ter. je zakokodakala, victores galli canere solent Ci. kikirikajo, canit corvus Ci. kroka, (noctua) canit per umbras V. skovika, merula canit aestate Plin.

3. (o glasbi in glasbilih) glasiti se, zveneti, doneti, razlegati se, igrati: tubae utrimque canunt Pl., tuba cornuaque cecinerunt L., ubi quartae vigiliae signum cecinisset L., classicum canit C., L. trobi se za napad, cum in eius conviviis symphonia caneret Ci., silvae canunt avibus Lucr.; met. (o ljudeh) z abl. instrumenti igrati, trobiti na kaj: canere voce vel fidibus Ci. peti ali brenkati, c. harundine O., iunctis harundinibus O. na pastirsko piščal piskati, tibiā Q., citharā T.

II. trans.

1. (o ljudeh) peti, prepevati: versūs Enn. ap. Ci., Varr., Gell., carmen Ci., Cu., Q., Suet., sacra (= hymnos) V., ad certos verba canenda modos O., „io“, magna voce, „triumphe“ canet O., Tib., canet indoctum, sed dulce bibenti H. neizurjeno, toda prijetno; preg.: cantilenam eandem canere Ter. kar naprej eno in isto trobiti; occ.
a) opevati, v pesmi slaviti, proslavljati, poveličevati: ad tibiam clarorum virorum laudes (slavna dejanja) atque virtutes Ci., suas et imperatoris laudes L., laudem victorum Ph., reges et proelia V., arma virumque cano V., regum facta c. H., seu deos regesve canit (Pindarus) H., cecini Gigantes O., c. maxima bella et clarissimos duces Q., amicitiam suam et Metrodori grata commemoratione Sen. ph.
b) s proleptičnim obj. peti, pesniti, zložiti (zlagati): Ascraeum carmen V., neniam Suet.; od tod
c) prerokovati, naznaniti (naznanjati), oznaniti (oznanjati), napoved(ov)ati (o preročiščih, ki so svoje prerokbe naznanjala v verzih): ut haec, quae nunc fiunt, canere di immortales viderentur Ci., Cicero... etiam (ea), quae nunc fiunt, cecinit ut vates N., haec deinde canit divino ex ore sacerdos V., c. obscura H., Sabella quod (fatum) puero cecinit divinā motā anus urnā H., ut caneret fera Nereus fata H., c. ambages horrendas, prodigium V., fata abdita senis pedibus Tib., eventūs Tib., oracula tristia, omina, fatum, arcanum ferale Lucan., responsa Sil.; preg.: vana surdis auribus c. L. = bob ob steno metati; z ACI: te mihi mater, veridica interpres deûm, aucturum caelestium numerum cecinit L., hoc Latio restare canunt V., et feminae in furorum turbatae adesse exitium canebant T.; abs.: nobilis ut grandi cecinit Centaurus alumno H.; o učiteljih (filozofih) oznanjati, podajati: quae diu latuere, canam O.; iron.: praecepta canam H.; (o Fami) raztrobiti, razglasiti (razglašati): Fama facta atque infecta canens V., Fama digna atque indigna canit Val. Fl.

2. (o živalih) peti, tudi naznaniti (naznanjati), napoved(ov)ati, javiti: veterem in limo ranae cecinere querelam V. (posnemajoč Aristofanov βρεκεκεκέξ) so žalostno kvakale; z ACI: anser Gallos adesse canebat V., nec ei cornix canere potuit recte eum facere, quod... Ci. nobena vrana ga ni mogla poučiti.

3.
a) na kako glasbilo igrati, (za)trobiti (poseb. voj.): bellicum c. Ci., L. na boj zatrobiti, classicum cani iubet C., signa canere S., L. (s trobento) znamenje za napad dati; receptui c. Auct. b. Afr., T., Caesar receptui cani iussit C., (Hasdrubal) receptui propere cecinit L., receptui canit L. trobi se za umik; pren.: Q., receptui canente senatu Ci.; omnia intus canere Ci. vse na notranjo struno igrati, od tod preg.: hoc carmen hic tribunus plebis non vobis, sed sibi intus canit Ci. pri teh izjavah ne misli... na vas, ampak le na svoj prid; pesn.: canere receptūs (= receptui) O., tuba canit ludos V. daje znamenje za igre.
b) (o stvareh) skladno (ubrano, blagoglasno) zveneti, glasiti se: Q. (I, 10, 24).

Opomba: Gen. pl. pt. pr. canentum: Lucr. Nenavaden pt. fut. canitūrus: Vulg.

déroute [derut] féminin divji, paničen beg; figuré poraz, polom; zmeda, nered

mettre l'ennemi en déroute pognati sovražnika v beg
la retraite tourne en déroute umik se spremeni v divji beg
la déroute d'un parti poraz (neke) stranke

enot|a² [ô] ženski spol (-e …) policijska, vojaška: die Einheit, die Truppe, der Verband
enote množina na fronti: die Truppe
akcijska enota das Kommando, das Rollkommando
bojna enota die Gefechtseinheit, die Kampfeinheit, die Kampftruppe
častna enota die Ehrenformation
elitna enota die Elitetruppe, die Eliteformation
intervencijska enota der Eingreifverband, das Überfallkommando
inženirska enota die Pioniertruppe
letalska desantna enota die Luftlandetruppe
padalska enota die Fallschirmtruppe, die Fallschirmjägertruppe
partizanska enota die Partisaneneinheit
planinska enota die Gebirgsjägertruppe
posebna/specialna enota das Sonderkommando
rezervna enota die Ersatztruppe
tankovska enota die Panzereinheit
velika enota der Großverband
koncentracija enot die Truppenkonzentration
obojestranski umik enot die Truppenentflechtung
pregled enot die Truppenschau
premik enot die Truppenverschiebung
številčna moč enot die Truppenstärke
transport enot der Truppentransport
umik enot der Truppenabzug
zmanjšanje enot der Truppenabbau
služenje v enoti der Truppendienst

escape¹ [iskéip] samostalnik
pobeg, odrešitev, osvoboditev; iztekanje, uhajanje, izhlapevanje; izhod v sili; podivjana vrtna rastlina

to have a narrow (ali a hair-breadth) escape za las uiti
to make one's escape zbežati, rešiti se
fire escape požarne stopnice, požarna lestev
escape literature literatura, ki omogoča umik iz realnosti

golden [góuldən] pridevnik
zlatorumen, zlat, bleščeč; dragocen

golden age zlati časi
golden bridge častni umik
golden balls zlate krogle (znak zastavljalnice)
golden calf zlato tele
golden eye zoologija zimska raca
golden fleece zlato runo
golden mean zlata sredina
golden hours zlati časi
golden opportunity sijajna priložnost
golden pheasant zoologija zlati fazan
golden oriole kobilar, vuga
golden wedding zlata poroka