Franja

dissonō -āre

1. neubrano (neskladno) glasiti se (zveneti): loci dissonantes Vitr.

2. pren. ne skladati se, ne ujemati se, ne biti primeren čemu, navzkriž si biti, razlikovati se: an universa … huius temporis culturae respondeant, an aliqua dissonent Col., d. a veritate Amm.; z dat.: plurima praeceptis historiae dissonantia Amm.; (o osebah): quā ratione euangelistae de numero dissonare videantur Ambr.

Opomba: Pf. act. dissonāvī: It.

excĭdō¹ -ere -cĭdī (—) (ex in cadere)

I.

1. ven pasti (padati), iz česa pasti (padati), izpasti (izpadati), na tla pasti = zgruditi se: litteras excidisse in via Ci., quotiens (ista sica) excidit casu aliquo Ci., nullo cogente sagitta excidit V., excidit illa metu (omedlela od strahu) O., primo miser excidit aevo Pr., volvae excidunt Plin. izstopajo; z dat. personae: num qui nummi exciderunt … tibi? Pl., si qui nummi isti exciderant Ci., illi … dentes exciderunt Pl., Canidiae dentes excidere videres H., incautis pastoribus excidit ignis V., excidit tabella mihi O. Od kod? z abl.: excidere puppi V., lacertis H., excidit arce deus O., excidere equis Sen. tr.; s praep.: omnes illi nefarii gladii de manibus … exciderunt Ci., sol excidisse mihi e mundo videtur Ci. ep., sagittae excidunt e corpore Ci., a digitis excidit ansa meis O. Kam?: excidēre (sc. e navi) etiam saevientes quidam (elephanti) in flumen L., excidere inter manus Pr., excidat ante pedes lingua resecta tuos O., sagitta excidit in pedem Plin.

2. occ. vox horrenda per auras excidit V. je padel = je zadonel, quod primum sorte nomen excidit L. je prišlo iz žrebovnice, tako tudi: ut cuiusque sors exciderat L.

— II. pren.

1. uiti (iz ust), zdrkniti (z jezika), izmuzniti se: verbum ecquod umquam ex ore huius excidit, in quo quisquam posset offendi? Ci., quod verbum tibi non excidit … fortuito Ci., in libello, qui me imprudente et invito excidit Ci., tantumque (žaljive opombe) nefas patrio excidit ore? V., quod … excidit ore pio, coniunx, scelus? O., ne quis mihi putet temere excidisse Q.; pesn. (o osebi): (Proteus) vinclis excidet V. se bo izmuznil iz …

2. preiti, miniti, (iz)giniti, izgubiti (izgubljati) se, pogubiti se: nunc nobis omnia haec exciderunt Pl., neque verendum est, ne quid excidat Ci., vultus, oratio, mens denique excidit Ci., luctus, spes excidit O., nec vera virtus, cum semel excidit, curat reponi deterioribus H., non ingenio quaesitum nomen ab aevo excidet Pr., excidere sibi Sen. rh. nehati biti sam pri sebi, ne zavedati se; brahilogija: in vitium libertas excidit H. se je sprevrgla; occ. uiti, pasti iz glave: necdum causae irarum exciderant animo V. niso bili pozabljeni, exciderat pacis mentio ex omnium animis L., Carthaginem et Hannibalem excidisse de memoria L., exciderant animo foedera lecta tuo O., excidere haec credam pectore posse tuo O.; abs.: mihi ista exciderant Ci. tisto sem bil pozabil, excidit mihi nomen tuum O. tvoje ime sem pozabil, exciderant surdo tot mea vota Iovi Pr., paene excidit mihi Q. skoraj bi bil pozabil, Xenophon non excidit mihi Q.; z inf. ali ACI: si calore dicendi vitare id excidisset Q., non excidit mihi scripsisse me in libro priore Q. nisem pozabil, excidit vobis … Democritum invenisse, quemadmodum … Sen. ph.; s konsekutivnim stavkom: excidit, ut peterem iuvenes quoque … annos O. pozabil sem prositi … ; redko pren. (o osebi sami) = pozabivši, pozabljajoči: palam moneri excidentis est Q., etiam excidentes unius admonitionis verbi in memoriam reponuntur Q.

3. (po gr. ἐκπίπτειν ἔκ τινος) kaj izgubiti, biti ob kaj: ex hac familia me plane excidisse intellego Pl., herus uxore excidit Ter., excidere de regno L. epit., iterum (se) excidisse regno Cu., excidere genere Q.; pesn.: quem (currum) si non tenuit, magnis tamen excidit ausis O. je bilo vendar veliko dejanje, pri katerem se je ponesrečil; occ. jur.: excidere formulā pravdo izgubiti: Sen. ph., Suet.

5. excidere ab aliquo od koga odpasti = ne ujemati (strinjati) se z njim: ego ab Archilocho excido Luc. ap. Non.

re-pūgnō -āre -āvī -ātum (re in pūgnāre)

1. upreti (upirati) se, nasprotovati, boriti se, postaviti (postavljati) se v bran, braniti se: nostri primo fortiter repugnare C., cum repugnare possent Ci.

2. metaf.
a) boriti se proti komu, čemu, zoper koga, kaj, upreti (upirati) se, nasprotovati, biti v nasprotju s kom, s čim, biti nasproten komu, čemu, ugovarjati, ovreti (ovirati), protiviti se, ustavljati se, zoprvati: Vell., Mart., Plin. iun., Sen. tr., Q., Tert. idr., repugnante naturā repugnante honestate Ci., non repugno Ci. nič ne nasprotujem, nič ne ugovarjam, prav nič ne oporekam, contra veritatem Ci., non repugnare circa aliquid Q. poučenega se kazati v kaki zadevi; z ne: Col., si quis, ne fias nostra, repugnat O.; s quominus: non repugnare, quominus Ci.; z inf.: repugno eum amare O.; z ACI: Lucr.
b) occ. biti si navzkriž (nasprotujoč si, neskladen), biti navzkrižen (nasprotujoč si, neskladen), ne skladati se, ne ujemati se s kom, s čim: res inter se maxime repugnantes Ci., simulatio amicitiae repugnat maxime Ci., illud vehementer repugnat eundem et beatum esse et malis oppressum Ci. — Od tod adj. pt. pr. repūgnāns -āntis, adv. repūgnanter nasprotujoč, protisloven, navzkrižen: non repugnanter Amm., quo quid repugnantius dici possit, non video Lact., patienter accipere, non repugnanter Ci.; subst. repūgnantia -ium, n nasprotujoče si (protislovne) zadeve (reči, stvari): Ci., Q.

stonare¹

A) v. tr. (pres. stōno) glasba neubrano peti, neuglašeno igrati

B) v. intr. ne ujemati se, ne skladati se, tepsti se s čim:
un quadro che stona con l'ambiente slika, ki se ne sklada s prostorom

synchronize [síŋkrənaiz]

1. neprehodni glagol
biti sočasen, hkraten (with z)
(o uri) ujemati se v času (with z)

2. prehodni glagol
časovno uskladiti; napraviti, da se kaj časovno ujema; sinkronizirati (ure, stroje itd.)

accord¹ [əkɔ́:d] samostalnik
soglasje
glasba sozvočje, akord; sporazum; ubranost

to be of accord ujemati se
in accord with v skladu s, v sporazumu s
of one's own accord prostovoljno, sam od sebe
with one accord soglasno

accorder [akɔrde] verbe transitif spraviti v sklad, v soglasje, uskladiti, uglasiti; poravnati (spor); pokloniti, dati; privoščiti, dopustiti; uslišati (prošnjo); pripisovati

s'accorder soglašati, ujemati se, skladati se; harmonirati (avec s); sporazumeti se, zediniti se
accorder un piano, un violon uglasiti klavir, violino
accorder le verbe avec le sujet uskladiti glagol z osebkom
le verbe s'accorde avec son sujet glagol se sklada z osebkom
accorder un crédit, un délai de paiement dovoliti, odobriti kredit, odlog plačila
il lui a accordé la main de sa fille dal mu je hčer za ženo
vous accordez trop d'importance à cette affaire pripisujete preveč važnosti tej zadevi
accorder sa confiance (parlement) izreči zaupnico
accorder la grâce à un condamné pomilostiti obsojenca
accorder des dommages-intérêts prisoditi odškodnino
accorder un congé exceptionnel odobriti izreden dopust
vous m'accorderez que l'été a été exceptionnel strinjali se boste z mojim mnenjem, da smo imeli izjemno poletje
accorder sa main à quelqu'un (snubcu) reči da (ženska)
s'accorder un peu de répit dati si, privoščiti si malo oddiha

acomodar urediti, v red spraviti; namestiti, postaviti; pod streho spraviti, preskrbeti, preskrbovati; poravnati prepir; primeren ali prikladen biti, prav biti, všeč biti

acomodarse primeren biti, prilegati se, ujemati se
acomodarse a las circumstancias prilagoditi se položaju
acomodarse de oskrbeti se z

allier [alje] verbe transitif združiti, združevati, zvezati; (s)kombinirati; zliti, spojiti; v sklad spraviti; technique legirati, zmešati

s'allier združiti se, zvezati se (à, avec z); ujemati se, skladati se, kombinirati se
s'allier à une famille stopiti v svaštvo s kako družino, priženiti se, primožiti se
allier le fer et le cuivre, l'or avec l'argent zliti železo z bakrom, zlato s srebrom
ces deux couleurs s'allient très mal ensemble ti barvi se zelo slabo ujemata

aneinanderfügen, aneinander fügen sestaviti; sich aneinanderfügen ujemati se

associer [-sje] verbe transitif pri-, združiti, spojiti; včlaniti v društvo; pritegniti, vzeti kot družabnika

s'associer pridružiti se, priključiti se (à quelque chose čemu); združiti se, zvezati se; sodelovati; ujemati se (barve)
associer ses collaborateurs aux bénéfices de l'entreprise deliti s sodelavci dobiček podjetja
associer tous les opposants au régime združiti vse nasprotnike režima
le malheur les a associés nesreča jih je zbližala, združila
associer le courage à la prudence združevati pogum s previdnostjo
ils ont associé leurs destinées povezala sta svoji usodi, poročila sta se
la France s'est associée au Marché commun Francija se je pridružila Skupnemu trgu
je m'associe aux félicitations pridružujem se čestitkam
ce rouge s'associe bien avec le jaune ta rdeča barva se dobro ujema z rdečo barvo

compadecer [-zc-] pomilovati, obžalovati; zbuditi usmiljenje pri kom

compadecerse sočustvovati, imeti usmiljenje (de z); ujemati se, zlágati se (con z)

compaginar paginirati, speti, stakniti

compaginar con su dignidad uskladiti s svojim dostojanstvom
compaginarse ujemati se, skladati se

conforme [kɔ̃fɔrm] adjectif ujemajoč se (à z), enako se glaseč; primeren; v redu

copie féminin conforme à l'original z izvirnikom ujemajoč se prepis
pour copie conforme (juridique) prepis overjen
conforme à la condition (juridique) stanu primeren
conforme aux faits stvaren
conforme à l'horaire po voznem redu
être conforme à quelque chose ujemati se z
mener une vie conforme à sa profession živeti poklicu primerno življenje

cōnsociō -āre -āvī -ātum

1. (socialno ali politično) združiti (združevati), zediniti (zedinjati), (z)vezati: vel consociare mihi quidem tecum licet Pl. dobro pobratiti se s teboj; z obj. v acc.: c. animos L., audaces T., pinus et populus umbram consociare amant H., c. se in omnia belli pacisque consilia L. v politiki popolnoma ujemati se s kom; v pass.: inter nos naturā ad civilem communitatem coniuncti et consociati sumus Ci., sidera … cur tria sint consociata, canam O., delecta ex iis et consociata forma T. iz teh izbranih življev sestavljena državna oblika; z dat.: consociare se pelago Mel. (o reki), soporem morti consocians defecit et mortuus est Vulg.; gram.: aliis consociari verbis ali indicativo consociari Prisc. vezati se.

2. skupno napraviti (napravljati) kaj, (raz)deliti si (med seboj), soudeležiti (soudeleževati), udeležiti koga pri čem, razode(va)ti komu kaj, priobčiti (priobčevati) komu kaj: imperium, regnum L., patres rem inter se consociant L. se skupno dogovore o čem, cum Themisto consociata res L., dii consociati L. skupni, zavezni bogovi, cum iis, qui ad se tuendos venissent, omnia esse consociata L., c. furorem cum aliquo L. ali consilia cum aliquo Ci., non cum malefico usum ullius rei c. Ph., c. vocem T. z govorjenjem se ponižati. — Od tod adj. pt. pf. cōnsociātus 3 (tesno) zvezan: numquam cum senatu tam vehementer consociati fuistis Ci., consociatissima voluntas Ci. ep. popolna skladnost mišljenja.

corresponder soglašati; prilegati se; spodobiti se; ustrezati; pripadati

corresponder a una invitación sprejeti vabilo
a él le corresponde pagar na njem je vrsta, da plača
corresponderse ustrezati si, ujemati se; občevati (z); dopisovati si

decken

1. den Bedarf, die Kosten; geometrisch: pokrivati, pokriti, Dach, Farbe, Anforderungen: prekrivati (sich se), prekriti

2. jemanden, den Rückzug: kriti (sich se)

3. den Tisch: pogrniti, pregrniti

4. sich decken ujemati se, skladati se

5. Tiere: spariti (se), Hunde: zaskočiti, Hengst: kriti

déjstvo fact; matter of fact

déjstvo je, da... the fact is that...
to je déjstvo, ki ga vsi poznamo it is a fact known to us all
to nič ne spremeni na déjstvu that does not alter the fact (da... that...)
postaviti koga pred gotovo déjstvo to confront someone with an accomplished fact
biti postavljen pred gotovo déjstvo to be faced with an accomplished fact
temelječ na déjstvih based on facts
ujemati se z déjstvi to fit the facts
to ni najmanj važno (= je precej, zelo važno) déjstvo this is not the least important fact
to déjstvo ni niti malo važno this fact is not in the least important

einfügen vstaviti, vstavljati; Technik dodajati, dodati; sich einfügen vključevati se, ujemati se z, in eine Umgebung: prilagoditi se (okolju)

ensemble [ɑ̃sɑ̃bl] adverbe skupaj; skupno; hkrati; masculin celota, skupnost; kompleks; celokupnost; (obleka) garnitura, komplet; ansambel; figuré harmonija, enotnost

d'ensemble celokupen
dans l'ensemble v celoti, celotno
tout ensemble hkrati
ensemble des frais skupni, celotni stroški
ensemble de plage obleka za na plažo
plan masculin d'ensemble celotni, pregledni načrt
vue féminin d'ensemble splošen, celoten vtis
aller bien, mal ensemble dobro, slabo se ujemati, se razumeti med seboj
mettre ensemble sestaviti
faire une démarche ensemble (figuré) napraviti skupne korake
ce roman manque d'ensemble temu romanu manjka enotnosti