Franja

re-spondeō -ēre -spondī -spōnsum (re in spondēre)

1. proti (v zameno) obljubiti (obljubljati), obetati, zagotoviti (zagotavljati), prepričati (prepričevati): par pari respondes dicto Pl., par pari respondeatur Ci. ep.

2. odgovoriti (odgovarjati), ustno: tibi non rescribam, sed respondeam Sen. ph., potem sploh ustno ali pis(me)no odgovoriti (odgovarjati), reči, deti, dejati v odgovor, odvrniti kaj, komu, kaj na kaj: epistulae Ci., brevi litteris alicuius Ci., adversario Q., alicui ad rogatum Ci., respondere contra aliquid Ci., adversus haec in hanc sententiam L., videas, quid respondeat Ci.; impers.: non est respondendum ad omnia Ci.; dopolnilo z de: quid de illis respondeat Ci.; z neodvisnim govorom: respondeo: „At ego omnino non fui“ Ci.; z odvisnim vprašanjem: nisi respondisset, quid facturus esset Ci.; z ACI: Plin., Iust., S. idr., respondit istum ad se misisse Ci.; z obj.: ne mihi verbum ullum respondeas Ci.; pesn.: non canimus surdis, respondent omnia silvae V. odgovarjajo = se oglašajo v odgovor, odmevajo v odgovor, se odzivajo = saxa respondent voci Ci. = respondent flebile ripae O.; occ.
a) (o preročišču in svečenikih) odgovoriti (odgovarjati), dati (dajati) odgovor, (na)svetovati, da(ja)ti nasvet: Ci., S., L., T. idr., Pythia respondit, ut moenibus ligneis se munirent N., consuli (h)arioli … responderunt Iust., comitibus suis responsum (sc. ab antistitibus), ut Alexandrum pro deo … colerent Iust.; pass.: respondetur (responsum est) alicui dati = kdo dobi (je dobil) odgovor.
b) (o pravnikih, sodnikih) sprašujočim za nasvet ali prosečim sodni odlok (sodno razlago) dati (dajati) pravni odgovor (pravne odgovore), dati (dajati) pravni (na)svet (pravne nasvete), (na)svetovati: urbana militia respondendi Ci., respondere ius ali de iure Ci. da(ja)ti pravne nasvete (odloke), facultas iuris respondendi Ci. soditi, razsojati, ad ius respondendum Ci. da bi delil pravico, da bi sodil (razsojal), criminibus respondere Ci. odgovoriti (odgovarjati) na obtožbe = braniti se pred obtožbami; pesn.: seu civica iura respondes H.
c) ob prebranju (ob klicanju) svojega imena odgovoriti: „Tukaj!“ = odzvati (odzivati) se, oglasiti (oglašati) se, javiti (javljati) se, prijaviti (prijavljati) se, (osebno) priti (prihajati) kam, biti kje navzoč (prisoten) (o obtožencih): opinio erat C. Verrem alterā actione responsurum non esse neque ad iudicium affuturum Ci., nemo Epaminondam responsurum putabat N. da se bo prišel zagovarjat, da se bo zagovarjal, non respondebant, quorum nomina delata erant L., respondere vadato H. davši poroštvo, respondere per procuratorem Icti. svojo pravdo prepustiti pravnemu zastopniku, pravniku zaupati zastopstvo v svoji pravdi, pravdati se po pravnem zastopniku; o vojakih: virgis caesi, qui ad nomina non respondissent L., ad delectum non respondere Icti. ne priti na nabor; pren.: respondesne suo nomine? H. ali zadeva to tebe? (dobesedno: ali se oglašaš sam zase?, ali odgovarjaš v svojem imenu? = ali si smeš lastiti to slavo?, ali smeš misliti, da gre tebi ta slava?), pedes respondere non vocatos Ci. so pripravljene, verba respondebunt Q. bodo na voljo (razpolago).
d) v cesarski dobi libellis respondens Amm. = magister libellorum.

3. metaf.
a) odgovarjati, ujemati se, biti podoben (naličen), biti prikladen, skladati se, ustrezati: Sen. ph., verba verbis respondeant Ci., is mensis Iunio respondet Cu., dictis matris cetera respondent V., fructu non respondente labori O., eventus ad spem respondit L., respondere patri Ci., porticus, quae Palatio respondeat Ci. ki bi bilo podobno palatinskemu (stebrišču), ki bi bilo inačica palatinskega stebrišča, rhetoricam respondere ex altera parte dialecticae Ci. da je inačica (= gr. ἀντίστροφον εἶναι), da je stranski del, vires veteres mihi non respondent in carmina O. starih moči za pesmi ni več, quia verba raro respondeant Q. se redko prilegajo; occ. po jakosti, vrednosti odgovarjati, ustrezati, moči (lahko) se meriti, biti kos: urbes coloniarum ac municipiorum respondebunt Catilinae tumulis silvestribus Ci., arma Caesaris lacertis non responsura H., orationi illorum respondere Ci.; v obscenem pomenu: mulieribus respondere Pl. ženske zadovoljevati.
b) pričakovanju odgovoriti (odgovarjati) = izpolniti (izpolnjevati) pričakovanje, pomagati, prileči (prilegati) se, prijati: prout experimenta cuique responderant Cels., feminae quibus sanguis per menstrua non respondet Cels. ne teče, kot bi morala, quae varie responderunt Cels. sredstva, ki so včasih pomagala, včasih ne.
c) pojaviti (pojavljati) se ob svojem času: podagra ad tempus respondet Sen. ph.
d) nesti (nositi), prinesti (prinašati), da(ja)ti, roditi (rojevati), obroditi: frumenta cum quarto responderunt Col. četverno, vitis non respondet Col., metalla plenius responsura Sen. ph.
e) odgovoriti (odgovarjati) = vrniti (vračati): amori amore Ci., liberalitati Ci., coniunx illi respondet curis V. deli z njo skrbi.
f) na dolžnost, obet, obljubo odgovoriti (odgovarjati), dolžnost, obet, obljubo poplačati (poplačevati), poravna(va)ti, izpolniti (izpolnjevati): ad tempus respondere Ci., ad reliqua Q. poplačati ostanek, poravnati račun, nominibus respondere Sen. ph.
g) po legi, položaju „odgovarjati“, ležati nasproti čemu, biti čemu nasproti: contra respondet … Gnosia tellus V.
i) pripadati komu, čemu, biti čigav, biti last (v lasti) koga: cui rei publicae vicus ille respondet Ulp. (Dig.).
h) obnesti se, ujeti se, izpolniti se, dopolniti se, uresničiti se: quod si respondet Cels., coniectura respondet Cels. Od tod subst. pt. pf. respōnsum -ī, n, gl. respōnsum.

rimare

A) v. intr. (pres. rimo) lit. rimati se, ujemati se

B) v. tr. lit.

1. rimati

2. spesniti

riscontrare

A) v. tr. (pres. riscontro)

1. primerjati, vzporejati

2. preveriti, preverjati; ugotoviti, ugotavljati:
al controllo non si sono riscontrate irregoralità ob kontroli niso ugotovili nepravilnosti

3. toskansko srečati; naleteti (na)

B) v. intr. ujemati se

slágati slȃžēm
I.
1. zlagati, skladati: slagati rublje, knjige, drva
2. sestavljati: slagati sile
3. staviti: slagari, siagači slažu slova, slog
4. nakladati: slagati drva na vatru
II. slagati se
1. zlagati se, skladati se
2. razumeti se, ujemati se: dvadeset godina žive zajedno i uvijek se lijepo slažu
3. ujemati se: računi se slažu

soddisfare^* v. tr., v. intr. (pres. soddisfaccio, soddisfo)

1. izpolniti, izpolnjevati; ugoditi (čemu):
soddisfare un desiderio, a un desiderio izpolniti željo

2. zadovoljiti, zadovoljevati; ugajati

3. zadostiti, zadostovati; plačati; poravnati, popraviti:
soddisfare un debito, a un debito plačati dolg
soddisfare un danno, a un danno poravnati škodo

4. ujemati se; skladati se s čim:
la teoria soddisfa a determinate premesse teorija se sklada s predpostavkami

sort³ [sɔ:t] prehodni glagol
razvrstiti, razporediti, sortirati, kategorizirati; oddeliti, izločiti, izbrati
neprehodni glagol
skladati se, ujemati se, harmonirati; družiti se (z), povezati se (z)

to sort well (ill) dobro (slabo) se skladati
to sort with thieves družiti se s tatovi
to sort out razvrstiti, izbrati, odbrati, oddeliti

square² [skwɛ́ə]

1. prehodni glagol
dati (čemu) kvadratasto ali četverokotno (četverooglato) obliko, napraviti (kaj), otesati četverooglato; dati (čemu) pravokotne robove; položiti (kaj) pravokotno
matematika kvadrirati (število); karirati (papir); urediti, razporediti (kaj) (by po, v skladu z)
prilagoditi, prirediti (kaj) (to čemu)
izravnati; uskladiti (with z)
saldirati; izplačati, zadovoljiti (koga)
šport končati (tekmo) neodločeno
sleng utišati, podkupiti (koga), "mazati" (komu)
navtika namestiti križe jambora pravokotno na ladijski trup

2. neprehodni glagol
napraviti, delati pravi kot; imeti četverooglato obliko; poševno sedeti (na sedlu); skladati se, ujemati se (o računu); biti v skladu (with z)
spraviti se v sklad; urediti svoje zadeve

5 squareed 5 na kvadrat (5²)
to square (up) accounts with s.o. poravnati račune s kom; (tudi figurativno), obračunati s kom
to square the circle kvadrirati krog, figurativno lotiti se nečesa nemogočega
to square one's conduct with one's principles uskladiti svoje obnašanje s svojimi načeli
to square one's conscience pomiriti si vest
to square one's elbows razširiti komolce, s komolci si napraviti (dobiti) prostor
to square a number kvadrirati število
to square o.s. with s.o. pogoditi se s kom, (zopet) se zlágati s kom
he tried to square the police sleng skušal je podkupiti policijo
to square one's shoulders figurativno ostati trdovraten, hoteti doseči svoje
to square a stone oklesati kamen na 4 ogle
to square a theory to fit the facts prilagoditi teorijo, da ustrera dejstvom (praksi)
the facts do not square with the theory dejstva se ne skladajo s teorijo
to square timber oklesati hlod (deblo)
to square one's way of living to (ali with) one's square means svoje življenje prilagoditi ali urediti ustrezno svojim dohodkom

stimmen

1. držati, biti res/pravilen/točen/v redu

2. ujemati se (auf/zu z)

3. spraviti v določeno razpoloženje; traurig stimmen razžalostiti, žalostiti; froh stimmen razveseliti, razveseljevati; nachdenklich stimmen dati misliti; gut stimmen spraviti v dobro voljo; schlecht stimmen spraviti v slabo voljo

4. (seine Stimme abgeben) glasovati

5. Instrumente: uglaševati, uglasiti

stonare¹

A) v. tr. (pres. stōno) glasba neubrano peti, neuglašeno igrati

B) v. intr. ne ujemati se, ne skladati se, tepsti se s čim:
un quadro che stona con l'ambiente slika, ki se ne sklada s prostorom

swear at prehodni glagol
preklinjati
pogovorno ne se ujemati

the colours swear at each other barve se ne ujemajo, se tepejo

sympathize [símpəɵaiz] neprehodni glagol
biti sorodne narave (temperamenta) (with z)
sočustvovati, izraziti svoje sočutje ali solidarnost, simpatizirati, solidarizirati se; ujemati se, strinjati se v mišljenju (with z)

to sympathize with s.o. izraziti komu svoje sožalje
I sympathize with you in your grief sočustvujem z vami v vaši žalosti
to sympathize with s.o.'s aims soglašati z nameni (s cilji) kake osebe
I sympathize with your joy pridružujem se vašemu veselju
a good eye often sympathizes with a diseased eye zdravo oko je često prizadeto od bolnega očesa

synchronize [síŋkrənaiz]

1. neprehodni glagol
biti sočasen, hkraten (with z)
(o uri) ujemati se v času (with z)

2. prehodni glagol
časovno uskladiti; napraviti, da se kaj časovno ujema; sinkronizirati (ure, stroje itd.)

time² [táim]

1. prehodni glagol
meriti čas (z uro); določati čas; izbrati (pravi) čas; urediti po času, uravnati po okoliščinah; napraviti kaj ob pravem času; gledati na čas, držati se časa; časovno ugotoviti; regulirati, naravnati (uro)
glasba udarjati, dajati takt (tempo)

to time one's arrival rightiy izbrati pravi čas za svoj prihod
to time the speed meriti hitrost
to time one's steps to the music plesati po taktu
my train is timed to leave at four po voznem redu odhaja moj vlak ob štirih

2. neprehodni glagol
ujemati se, biti soglasen (with z)
sporazumeti se; držati takt, ritem (to z)

tone² [tóun] prehodni glagol
glasba dati ton; uglasiti (instrument); (redko) intonirati; (slika) dati prelive barv, niansirati, dati obarvanost
fotografija dati določen ton, nianso barve
figurativno preoblikovati, spremeniti
neprehodni glagol
ublažiti se, modificirati se; harmonirati, ujemati se

tornare

A) v. intr. (pres. torno)

1. vrniti, vračati se; spet priti, prihajati:
tornare a casa vrniti se domov
tornare all'antico obnoviti, obnavljati stare navade
tornare a bomba vrniti se k temi
tornare daccapo vrniti se na začetek, začeti znova; pren. stopicati na mestu, ne napredovati
tornare a galla spet priti na površje; pren. postati spet aktualno
tornare a gola izpahovati se (jed)
tornare al mondo, in vita ponovno oživeti, opomoči si
tornare in se zavedeti se; pren. spametovati se
questo si chiama Pietro torna indietro pog. šalj. glej, da sposojeno vrneš

2.
tornare a qcs. vrniti se k temi
tornare alla carica pren. vztrajati pri prošnji, zahtevi
tornare a dire, a fare qcs. kaj spet reči, storiti
tornare col pensiero a qcs. kaj priklicati v spomin, česa se spomniti
tornare sui propri passi, sulle proprie decisioni premisliti se

3. postati; spet postati (tudi pren.):
dopo la pulitura i calzoni sono tornati nuovi po čiščenju so hlače spet kot nove
questi funghi, seccati, tornano la decima parte di peso ko te gobe posušiš, so desetkrat lažje

4. biti točen; ujemati se; odgovarjati:
il conto torna račun je točen, se ujema
tornare conto izplačati se
non mi torna nisem prepričan
il vestito torna bene obleka lepo pade, pristaja

B) v. tr.

1. knjižno vrniti, vračati; nazaj postaviti, postavljati

2. knjižno obrniti, obračati; upreti, upirati (pogled)

übereinstimmen ujemati se (tudi Mathematik); sovpadati; uskladiti, usklajevati; übereinstimmen mit jemandem soglašati z

work in prehodni glagol
vložiti, vstaviti, narediti
neprehodni glagol
(postopno) prodirati (in v)
uvesti se (v delo), poučiti se (z delom o čem); uskladiti se, harmonirati; ujemati se, kombinirati se

zusammenfallen^* sovpasti, sovpadati; ujemati se; (zusammenstürzen) porušiti se; Mensch: shujšati, obnemoči; Hefeteig: pasti skupaj

zusammenpassen ujemati se

zusammenstimmen ujemati se