Franja

vléči tirer, traîner , (ladjo) remorquer , (čoln) haler, touer

vleči s seboj entraîner
vleči za seboj tirer (ali traîner) après soi, (nogo) traîner (la jambe)
vleči se za koga s'employer (ali s'entremettre) pour quelqu'un, intervenir (ali intercéder) pour (ali en faveur de) quelqu'un, prendre le parti de quelqu'un, prendre fait et cause pour quelqu'un
vleči se za kaj se disputer quelque chose, s'arracher quelque chose
vleči k sebi tirer à soi, attirer
vleči poglede nase attirer les regards (ali l'attention) sur soi
vleči na uho, ušesa prêter l'oreille à, écouter attentivement
vleči koga za uho tirer quelqu'un par l'oreille, tirer l'oreille à quelqu'un; (peč, pipa, cigara) tirer; (gledališko delo) attirer le public, avoir de l'attrait pour, avoir du succès, plaire
tukaj vleče (prepih) il y a un courant d'air ici
obleka se po tleh vleče la robe traîne par terre
proces se vleče že tri leta le procès (se) traîne (ali languit) déjà depuis trois ans
vleči se se traîner, s'étendre, se prolonger, traîner en longueur

vléči (vléčem)

A) imperf. ➞ vlačiti

1. tirare:
vleči vrv zvonca tirare il cordoncino del campanello
vleči črto tirare una linea

2. trascinare, strascicare:
težje zavoje je vlekel i fagotti più pesanti li trascinava

3. (spravljati kaj iz česa) prendere, estrarre:
vleči stvari iz torbe prendere gli oggetti dalla borsa

4. mettersi, vestirsi:
vleči si kapuco na glavo mettersi il cappuccio in testa

5. gastr. stendere (la pasta)

6. pren. (s težavo nositi; nositi) trascinare, portarsi dietro:
kaj vse vleče na počitnice! le cose che si porta dietro nelle vacanze!

7. tirare, fumare:
vleči cigareto, pipo fumare la sigaretta, la pipa
vleči sapo vase inspirare l'aria

8. (sesati, piti) succhiare, bere:
vleči dudo succhiare il ciucciotto

9. (pihati) soffiare:
hladno vleče soffia un vento freddo

10. (odvajati dim) tirare:
dimnik dobro vleče il camino tira bene

11. pren. dilungare:
vleči s poročilom dilungare la relazione

12. attirare, attrarre:
morje ga je od nekdaj vleklo fin da giovanissimo si sentiva attratto dal mare

13. (varati) ingannare; pog. fregare:
zdaj me boš še ti vlekel adesso mi freghi pure tu

14. pog. (dobivati, prejemati) prendere:
za to delo vleče dobro plačo per questo lavoro prende una buona paga

15. vleči na tendere a:
vleči na sivo tendere al grigio

16. (težko živeti) tirare la carretta, campare

17. metal. trafilare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. z njegovim prihodom je začel vleči drug veter col suo arrivo cominciò a tirare un altro vento
pren. vleči iz koga vsako besedo tirare ogni parola dalla bocca di qcn.
pren. spet vleči na dan stare štorije rispolverare vecchi scandali
pren. dreto vleči russare, ronfare
pren. vleči harmoniko suonare la fisarmonica
pren. vleči koga po zobeh sparlare di qcn., malignare sul conto di qcn.
pren. vleči koga za nos ingannare qcn., fregare qcn.
pog. učenci vlečejo listke z vprašanji gli scolari tirano a sorte i foglietti con le domande
komaj vleči noge za seboj camminare, arrancare a fatica
vleči usta skupaj allappare la bocca (di frutto non maturo)
pren. vleči vodo na svoj mlin tirare l'acqua al proprio mulino
pren. vleči na uho origliare
pren. eni vlečejo za tri, drugi postopajo gli uni tirano la carretta, gli altri battono la fiacca
vleči po tržaško parlare triestino
žarg. motor vleče il motore tira
obrt. šiv vleče la cucitura increspa il tessuto
tukaj vleče qui c'è giro d'aria
PREGOVORI:
besede mičejo, zgledi vlečejo le parole muovono, gli esempi trascinano

B) vléči se (vléčem se) imperf. refl.

1. strascicare:
obleka se vleče po tleh il vestito strascica per terra

2. (s težavo hoditi) trascinarsi, arrancare:
konj se je klecaje vlekel navkreber il cavallo arrancava vacillante per la salita

3. prolungarsi, trascinarsi:
spor se vleče že lep čas la controversia si trascina da tempo

4. stendersi:
vas se vleče ob vznožju gore il villaggio si stende ai piedi della montagna

5. impegnarsi, battersi per:
vleči se za denar, kot da gre za življenje battersi per i soldi, come ne andasse la vita
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ta misel se kot rdeča nit vleče skozi vso pripoved il pensiero attraversa come filo rosso tutto il racconto

vléči tirar (za de) ; arrastrar ; (ladjo) remolcar, llevar a remolque ; (ladjo, čoln, z brega) sirgar

vleči dobiček iz sacar provecho (ali ganancia) de
vleči koga za roko (za lase, za ušesa) tirar del brazo (de los cabellos, de la oreja) a alg
vleči cigareto dar chupados al cigarillo
vleči na kopno (čoln) arrastrar a tierra
k sebi kaj vleči atraer (hacia sí) a/c
vleči poglede nase atraer las miradas
vleči pozornost nase llamar la atención
kvišku vleči alzar, elevar; (o pipi, peči, cigari itd.) tirar
vleči koga na svojo stran atraer a alg a su bando
vleče (prepih je) hay corriente (de aire)
vleče skozi okno el aire se vuela por la ventana
na uho vleči estar de escucha, aguzar el oído
ta barva vleče na modro este color tira a azul
ta gledališka igra vleče esta obra tiene gran éxito de público (ali tiene gran aceptación)
vleči se (zadeva) demorarse, tardar en resolverse
vleči se za kaj pedir a/c, solicitar a/c, aspirar a a/c, tratar de obtener a/c

zájčji hare(-), hare's, of a hare

zájčja detelja botanika sorrel, hare's foot
zájčja ustnica medicina harelip
imeti zájčjo ustnico to be harelipped, to have a harelip
zájčje uho botanika hare's ear
zájčja koža hare's skin

zapi|sati (-šem) zapisovati aufschreiben, niederschreiben, zu Papier bringen, da se ne pozabi: festhalten; na kratko, bežno: notieren, niederwerfen, aufs Papier werfen; (delati zapiske) mitschreiben
zapisati v zapisnik zu Protokoll nehmen
zdravnik zdravila: verschreiben, verordnen; tehnika aufzeichnen, registrieren, verzeichnen, (posneti) aufnehmen, aufzeichnen
figurativno zapisati s črno kredo v dimnik (odpisati) in den Schornstein/in den Mond schreiben
zapisati si za uho sich (etwas) hinter die Ohren schreiben
zapisati v veter in den Rauch schreiben

zapísati (-píšem) | zapisováti (-újem)

A) perf., imperf.

1. notare, annotare, prender nota, registrare; scrivere, prescrivere:
zapisati podatke annotare i dati
zapisati zvok na magnetofonski trak registrare il suono su nastro magnetico
med. zapisati dieto prescrivere una dieta
zapisati svoje ime scrivere il proprio nome

2. (določiti za dediča) lasciare per testamento, lasciare:
v oporoki zapisati komu posestvo lasciare a qcn. per testamento il podere

3. (vnesti, vnašati) iscrivere, mettere:
zapisati v seznam mettere nell'elenco

4. pren. condannare:
zapisati smrti, pozabi condannare alla morte, all'oblio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. čas vselej zapiše pravično sodbo il tempo fa giustizia da solo
zapisati življenje glasbi darsi, dedicarsi alla musica
zapisati kaj na svoj račun essere colpevole di qcs.
pog. kam je to za zapisati? ma guarda un po'!, questa è proprio bella!
knjiž. naše gospodarstvo zapisuje vidne uspehe la nostra economia registra bei successi
zapisati v debet, v kredit segnare a debito, a credito
zapisati opombo contronotare
jur. zapisati vdovščino sopraddotare

B) zapísati si (-píšem si) | zapisováti si (-újem si) perf., imperf. refl. scrivere, annotare, annotarsi:
iron. to si zapiši v spomin, za uho questo ricordatelo bene
iron. zapisati si kaj s kredo v dimnik scrivere sulla sabbia

C) zapísati se (-píšem se) perf. refl.

1. scrivere per errore

2. pren. darsi, dedicarsi, votarsi:
zapisati se politiki darsi alla politica
z vso dušo zapisati se delu za brezdomce darsi anima e corpo all'assistenza dei senza patria
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. zapisati se hudiču vendere l'anima al diavolo
ob popisu se je zapisal za Slovenca al censimento si dichiarò sloveno
misel se mu je zapisala v spomin il pensiero gli si impresse nella memoria
zapisati se v svetovno poezijo iscriversi nel novero dei maggiori poeti del mondo

zašepetáti chuchoter, susurrer, souffler

zašepetati komu kaj na uho chuchoter quelque chose à l'oreille de quelqu'un

zašepetáti cuchichear; susurrar

zašepetati komu kaj na uho hablar al oído, decir a alg a/c al oído

zunánji (-a -e)

A) adj.

1. esterno, esteriore; difuori, disopra:
zunanji zidovi stavbe muri esterni dell'edificio
med. zunanje poškodbe lesioni esterne
zunanji del obleke il disopra di un abito
anat. zunanja spolovila genitali esterni
zunanje moško, žensko spolovilo pene, vulva

2. (ki je na prostem) esterno, esteriore:
zunanja temperatura temperatura esterna
prilagoditi se zunanjim razmeram adattarsi alle condizioni esteriori

3. (ki je zunaj mej kake države) estero, straniero; esterno:
zunanji sovražniki države il nemico esterno del Paese
zunanja politika, trgovina commercio estero, politica estera
minister za znanje zadeve ministro degli (Affari) Esteri

4. (ki ni iz določene skupnosti) esterno:
zunanji gojenci (allievi) esterni
zunanji sodelavci collaboratori esterni

5. (ki se na zunaj vidi, zazna) esteriore, estrinseco; verbale, apparente:
zunanji mir pace esteriore
veselje je bilo le zunanje la gioia era soltanto apparente
zunanja zveza legame verbale
zunanja formalnost cerimonia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
fiziol. zunanja oploditev fecondazione esterna
avt. zunanja plast avtomobilske gume battistrada
voj., hist. zunanja utrdba rivellino
navt. zunanja zaščitna kobilica controcarena
lit. zunanja zgradba (dela) struttura esteriore (dell'opera letteraria)
geol. zunanje sile forze esogene
fiziol. žleza z zunanjim izločanjem ghiandola esocrina
šol. zunanji gojenec semiconvittore
zunanji hodnik ballatoio
hidr. zunanji jez diga foranea
mat. zunanji kot angolo esterno
voj., hist. zunanji obrambni zid antemurale, barbacane
jur. zunanji morski pas fascia marittima esterna
mat. zunanji pas perimetro
astr. zunanji planet pianeta esterno, superiore
inform. zunanji pomnilnik memoria esterna
film. zunanji posnetki esterni
zunanji sloj superficie
anat. (zunanji) sluhovod meato acustico
obl. zunanji šiv cucitura esterna
pren. zunanji videz veste
biol. zunanji zajedavec ectoparassita
fiziol. zunanje izločanje secrezione esterna
avt. zunanje ogledalo deflettore
pren. zunanje poveličevanje retorica
arhit. zunanje stopnišče scalea
anat. zunanje uho orecchio esterno

B) zunánji (-a -e) m, f, n
soditi človeka po zunanjem giudicare uno dal suo aspetto

zvenéti sonner, résonner, retentir

v ušesih mi zveni mes oreilles sonnent (ali tintent)
ta beseda dobro (slabo) zveni (na uho) ce mot sonne bien (mal) (à l'oreille)

zvok [ó] moški spol (-a …) fizika der Schall (ultra Ultraschall, v telesu Körperschall, Trittschall, v zraku Luftschall), der Ton (stereo Raumton, televizijski Fernsehton); (zven) der Klang, instrumenta: der Klang, der Ton (fanfare Fanfarenklang, Fanfarenton, flavte Flötenton, neprekinjen Dauerton, originalni Originalton)
… zvoka Schall-, Klang-, Ton-
(analiza die Klanganalyse, Schallanalyse, dušilec der Schalldämpfer, dušitev die Schalldämpfung, hitrost die Schallgeschwindigkeit, izpad der Tonausfall, kvaliteta die Tonqualität, lepota die Klangschönheit, merjenje Schallmessung, mešalec Tonmischer, naprava za snemanje das Schallaufnahmegerät, nosilec der Tonträger, oddajnik der Schallgeber, odjemnik der Tonabnehmer, ojačevalnik der Tonverstärker, predvajanje die Schallwiedergabe, pretvornik der Schallwandler, prevajanje die [Schalleitung] Schallleitung, prevodnik der [Schalleiter] Schallleiter, razširjanje die Schallübertragung, regulator barve die Klangblende, reprodukcija die Tonwiedergabe, snemanje die Schallaufnahme, širjenje die Schallausbreitung, višina die Tonlage, vpijanje Schallabsorption, zapisovalnik das Schallaufzeichnungsgerät, der Tonaufnehmer, das Tonaufnahmegerät, zapisovanje die Schallaufzeichnung, Tonaufzeichnung, die Tonaufnahme)
jakost zvoka die Schallstärke, Lautstärke
spreminjanje jakosti zvoka die Tonstärkeänderung
kamera za snemanje slike in zvoka die Bild-Ton-Kamera
obseg zvoka, ki jih lahko zaznava uho der Tonumfang
slišanje/zaznavanje zvoka das Hören
zmes zvokov das Klanggemisch
hiter kot zvok schallschnell
hitrejši kot zvok schneller als der Schall
ki duši zvok schalldämpfend
ki vpija zvok schallweich, schallabsorbierend
občutljiv za zvok schallempfindlich
prepusten za zvok schalldurchlässig
neprepusten za zvok schallundurchlässig
ki ima lep zvok klangschön

žáliti to give offence, to offend, to insult, to outrage; (močnó) to affront

žáliti koga to give offence to someone, to hurt someone's feelings; (uho) to shock
nisem imel namena vas žáliti I did not intend to offend you, I meant no offence
ta barva žali oko this colour is an affront to the eyes, this colour hurts the eye