Franja

incontrare

A) v. tr. (pres. incontro)

1. srečati, srečevati

2. naleteti (tudi pren.):
incontrare pericoli naleteti na nevarnosti
incontrare il favore del pubblico naleteti na, biti deležen naklonjenosti občinstva; absol. uspevati, ugajati:
un libro che incontra uspešnica

3. šport srečati, igrati s kom, boriti se proti:
la squadra di casa oggi incontra la capolista domače moštvo bo danes igralo z vodilnim na lestvici

B) ➞ incontrarsi v. rifl. (pres. mi incontro)

1.
incontrarsi in naleteti na

2. pren. ujemati se, soglašati:
incontrarsi nelle idee politiche soglašati v političnih pogledih

3. (confluire) stekati, združiti se

4. srečati, srečevati se

5. spopasti, spopadati se; skočiti, skakati si v lase

ingénier, s' [ɛ̃ženje] pamet, glavo si beliti, tuhtati; truditi se, skušati (à faire quelque chose kaj napraviti)

s'ingénier à plaire skušati ugajati
s'ingénier à trouver une solution à un problème difficile skušati najti rešitev za težek problem

jaloux, ouse [žalu, z] adjectif ljubosumen, boječ se za; zavisten, nevoščljiv; masculin ljubosumnež, zavistnež, nevoščljivec

jaloux comme un tigre strašno ljubosumen
jaloux de plaire željan ugajati
jaloux du succès de ses amis nevoščljiv uspeha svojih prijateljev
être jaloux de sa femme biti ljubosumen na svojo ženo
faire des jaloux zbujati zavist
nous sommes jaloux de notre indépendance mnogo nam je do naše neodvisnosti

mōs, mōris, m (prim. gr. μαιμάω koprnim po čem, μάομαι in μώομαι stremim, težim za čim)

1. volja, svojevoljnost, samovolja: oboediens fuit mori patris Pl., alieno more ali ex more alīus vivere Ter., dominae pervincere mores Pr. svojevoljnost, bistro glavo, morem alicui gerere Ci. idr. komu po volji storiti, ugoditi (ugajati) komu, gestus est ei mos N., adulescentulo morem gestum oportuit Ter., alicuius voluntati morem gerere Ci., N. želji koga ustreči (ustrezati), željo izpolniti (izpolnjevati) komu, morem gerere animo Ter. srce ohladiti (ohlajati), sine me in hac re mihi gerere morem Ter. pusti mi mojo voljo, ne brani mi; prim. morigeror.

2. navada, šega, običaj: Pl., Ter., Cu., Iuv., Plin., Sen. ph. idr., antiquus Ci. idr., vetus, vetustus T., mores prisci L., m. pravus T., perversus Ci., more ductus N. držeč se starega običaja, more militari C., maiorum Ci., mos erat in Latio V., mos ritusque sacrorum V. obredni običaj žrtvovanja, sicut meus est mos H., ut moris est T. kakor je običajno, ut (sicuti Vell.) alicui moris erat T., magorum mos est non humare corpora suorum Ci., quibus omnia vendere mos erat S., quia mos est ita rogandi, roga Ci., quibus peractis morem sibi discedendi fuisse Plin. iun. so se vsakokrat razšli, in morem perducere Ci. uobičajiti, in morem venire L., O. postati običaj, preiti v navado, in morem verterat T. prišlo je bilo v navado, habebat hoc moris Plin. iun. to je imel v navadi, fecerat sibi morem L. navadil se je bil, in morem tonsa V. po šegi, spodobno, dostojno, e(x) more V., N., Plin. iun., T., Suet. idr. ali de more V., Plin. iun., Suet., Arn. po šegi (običaju), praeter (zoper) morem Ter., supra morem V. nenavadno, neobičajno, sine more furit tempestas V. prav nenavadno, facinus sine more! Stat. nenavadno; occ.
a) zakon, pravilo, predpis: mores viris et moenia ponet V., regere populos pacisque imponere morem V. (naspr. lex = pisani zakon), more palaestrae H. kakor predpisuje palestra (borilnica), ferrum patitur mores Plin. se vdaja (podreja) zakonom.
b) način, značilnost, lastnost, kakovost, svojstvo: Graeco more bibere Ci., si usitato more peccasset Ci., varium caeli praediscere morem V. razne značilnosti, različno kakovost, tako tudi m. siderum V., ego apis Matinae more modoque grata carpentis thyma per laborem plurimum H., quo more V. kako; more, ad morem ali in morem z gen. = kakor: Ci., Q., torrentis aquae vel turbinis atri more furens V. kakor deroča voda ali črni vrtinec, in morem stagni V.; mos vestis Iust. noša, moda.

3. način življenja, vedenje: qui istic mos est? Ter.; nav. pl. mōrēs -um, m nrav, morala, obnašanje, vedenje, bistvo, življenje, način življenja, čud, kri, narava, značaj, temperament: Ter., S., Ph., Q. idr., sui cuique mores fingunt fortunam hominibus Poeta ap. N., suis ea (sc. fortuna) cuique fingitur moribus Poeta ap. Ci., morum similitudo Ci., praefectus morum N. nravstveni nadzornik (v Kartagini), praefectura morum Suet. nravstveno nadzorništvo (v Rimu), diutius durant exempla quam mores T. kazni (drugim v strah) kot pa dejanje in ravnanje človeka, abire in avi mores L. vreči se po kom, mores huius pecudis (= bikov) Col., mores (sc. equorum) laudantur, qui sunt … Col.; occ.
a) lepo vedenje, dobra nrav, nrav(stve)nost, moralnost: quīs neque mos neque cultus erat V. nravnost in stroga disciplina, res eorum civibus, moribus, agris aucta S. po številu prebivalstva, nravstvenosti, ozemlju, periere mores Sen. ph.; evfem. mores meretricis Pl. ustrežljivo vedenje, ustrežljivost, izkazovanje naklonjenosti.
b) slabo vedenje, slaba, popačena nrav, (popačen) duh časa: si per mores nostros liceret T., quoniam ita se mores habent S., ita se habent mores, ut … Vell., ambitio iam more sancta est Pl., huius saeculi more Sen. ph., saeculi mores Fl., novis moribus favere Plin. vdajati se, streči duhu časa = vda(ja)ti se trenutnim razmeram.

nóro prislov madly; crazily; like mad

nóro zaljubljen madly in love
nóro komu ugajati, všeč biti to be crazy (ali wild) about someone, pogovorno to be nuts about someone
biti nóro zagledan v koga to dote on someone

nut¹ [nət] samostalnik
botanika oreh, lešnik
tehnično matica vijaka, pesto kolesa, luknja za ključavnico
ekonomija, množina kockovec (premog)
figurativno trd oreh
sleng glava, buča
sleng gizdalin
sleng, množina nor

sleng to be nuts biti nor, biti neumen
sleng to be nuts to (ali for) noro komu ugajati, biti užitek za koga
sleng to be (dead) nuts on biti nor na kaj, biti noro zaljubljen
blind nut puhel oreh
sleng not for nuts sploh ne, nikakor
sleng for nuts za šalo
sleng to go nuts priti ob pamet, ponoreti
sleng to drive s.o. nuts spraviti koga ob pamet
sleng off one's nut ob pamet, nor
figurativno a hard nut to crack trd oreh
to have a nut to crack with imeti s kom stare račune
as sweet as a nut kot iz škatlice
a tough nut svojeglavec, trda buča

œil [œj] masculin, pluriel yeux [jö] oko, oči; pogled; luknja (v kruhu, siru); botanique majhen popek; uho (šivanke), marine zanka; pluriel, familier očala

à l'œil napósodo, na kredo, zastonj
à l'œil nu z golim očesom
à vue d'œil vidno; na oko (oceniti)
aux, sous les, devant les yeux pred očmi
aux, devant les yeux (figuré) v očeh
aux yeux (de quelqu'un) po mnenju
en un clin d'œil v hipu, kot bi trenil
d'un coup d'œil s hitrim pogledom
de ses (propres) yeux na lastne oči
entre quatre yeux na štiri oči, na samem
les yeux fermés z zaprtimi očmi
l'œil au guet oprezno
par les yeux (de quelqu'un) z očmi
pour les beaux yeux de quelqu'un komu na ljubo
du coin de l'œil diskretno
coup masculin d'œil (hiter) pogled
globe masculin de l'œil zrklo (očesa)
yeux gros objokane, nabrekle oči
yeux pochés, au beurre noir, en compote podplute ali vnete oči
œil artificiel, de verre umetno, stekleno oko
une robe tape-à-l'œil kričeča obleka
œil magique magično oko
mon œil! (familier) (to) ni mogoče!
aimer comme, plus que ses yeux čez vse ljubiti
n'avoir pas les yeux en face des trous ne videti tega, kar nam je pred nosom
s'arracher, se sauter aux yeux, se manger les yeux (ali: le blanc des yeux) biti si v laseh
avoir quelqu'un à l'œil nadzorovati koga, paziti na koga
j'ai quelque chose devant les yeux imam nekaj pred očmi
avoir de l'œil (familier) imeti kredit
j'en ai jusqu'aux yeux sit sem tega
avoir l'œil (américain) (familier) na prvi pogled odkriti
ça a de l'œil (familier) to dobro obeta
avoir des yeux (figuré) imeti oči v glavi, ne biti slep
ne pas avoir ses yeux dans la poche dobro videti
avoir un bandeau sur les yeux (figuré) imeti zavezane oči, slep biti
avoir l'œil sur quelqu'un nadzorovati koga
avoir les yeux bouchés (figuré) biti zabit
avoir les yeux plus grands que le ventre (ali: la panse) imeti oči večje kot želodec
avoir des yeux aux bouts des doigts imeti spretne roke
cette perle a un bon œil ta biser ima lep lesk
avoir bon œil dobro videti, biti buden
avoir le compas dans l'œil imeti dobro oko
n' avoir pas froid aux yeux biti odločen, smel, energičen
s'en battre l'œil ne paziti na, ne se brigati za
cligner des yeux pomežikniti
conserver comme la prunelle de l'œil, de ses yeux varovati kot punčico svojega očesa
caresser, manger, dévorer des yeux požirati z očmi
coûter les yeux de la tête biti zelo drag, mnogo stati, veljati
couver des yeux nežno gledati
crever un œil (familier) ustaviti, zapreti kredit
cela crève les yeux to pade v, bije v oči, to je jasno
ne pas en croire ses yeux svojim očem ne verjeti
donner de l'œil à quelque chose pogledati v kaj, odpreti kaj
donner dans l'œil à quelqu'un napraviti velik vtis na koga
donner dans les yeux de, à quelqu'un (figuré) komu v oči pasti
ne dormir que d'un œil imeti rahlo spanje, rahlo spati
être tout yeux pazljivo gledati
faire de l'œil à quelqu'un pomežikniti komu, spogledovati se s kom
faire les yeux blancs oči zavijati, z belim gledati
faire les doux yeux, des yeux doux à quelqu'un koga zaljubljeno pogledovati
faire les gros yeux strogo pogledati
fermer les yeux à quelque chose (figuré) zapirati oči pred
ne pas fermer l'œil, ne pouvoir fermer les yeux ne zatisniti očesa, ne (moči) spati
fermer les yeux sur quelque chose delati se, kot da česa ne vidimo, oči zatisniti ob, zamižati
jeter un coup d'œil sur pogledati kaj
jeter de la poudre aux yeux de quelqu'un (figuré) komu pesek v oči metati
jeter les yeux sur vreči oči na
lever les yeux sur upreti oči v
se mettre le doigt dans l'œil zmotiti se
ouvrir les yeux, l'œil imeti odprte oči, dobro paziti
(faire) ouvrir, dessiller les yeux à quelqu'un sur quelque chose komu oči odpreti glede česa
ouvrir de grands yeux debelo, začudeno pogledati
regarder quelqu'un dans les yeux, entre (les) deux yeux, dans le blanc des yeux koga naravnost v obraz (po)gledati
se rincer l'œil (populaire) skrivaj prisostvovati zabavnemu prizoru
sauter aux yeux v oči pasti, biti jasen
ce travail me sort par les yeux sit sem že tega dela
les yeux lui sortent de la tête oči bo izgubil, debelo gleda
taper de l'œil (familier) spati, dremati
taper dans l'œil à quelqu'un ugajati komu, pritegniti njegovo pozornost
ça tire l'œil to pade v oči
tourner, tortiller de l'œil onesvestiti se, umreti
voir d'un bon œil rad videti
ne voir que d'un œil le bežno pogledati
je le vois d'un œil sec to mi ne gre do živega

offusquer [ɔfüske] verbe transitif (o)slepiti

offusquer quelqu'un (figuré) ogorčiti, razjeziti, biti komu trn v peti, ne ugajati komu
s'offusquer de quelque chose jeziti se zaradi česa, spotikati se nad; vieilli skriti

opio moški spol opij

fumador de opio kadilec opija
dar el opio ugajati, vtis napraviti

pallino m

1. pomanjš. od ➞ palla kroglica

2. šport balinec

3. lovstvo šibra

4. tekstil krogec, pika:
camicetta a pallini pikčasta bluza

5. pren. manija, nagnjenje, strast:
avere il pallino della caccia biti strasten lovec
andare a pallino pog. ugajati, odgovarjati

parecer [-zc-] pokazati se, pojaviti se, zdeti se; izgledati (kot); podoben biti

parecer bien lepo izgledati, biti prijetne zunanjosti, ugajati
me parece bien sem za to
según (ali a lo que) parece, al parecer, parece ser que... kot se zdi, kot je videti
parece no saberlo zdi se, da tega ne ve
si a V. le parece... če Vam je prav
esto se le parece to je njemu podobno
parece que va a llover na dež kaže
¿le parece bien ? se strinjate? Vam je prav?
¡(qué) le parece! neverjetno!
¿qué te parece? kaj meniš?
quien no parece, perece odsotni nimajo nikoli prav
parecerse (a) podoben biti
se le parece mucho zelo mu je podoben

per-mulceō -ēre -mulsī -mulsum in -mulctum (per in mulcēre)

1. (po)božati, (po)gladiti: aliquem manu O., comas O., barbam alicuius L., Val. Max., languida permulcens medicata lumina virga O., malas alicui Suet., equum permulcere vel palpari Ulp. (Dig.); pren.: aram flatu permulcet spiritus austri Ci. poet. preveva, aures permulcere Ci., H. prijetno biti na ušesa, ugajati (prijati, prijetno biti) ušesom, sensum voluptate Ci. naslajati, aliquem p. (prikupovati se, skušati se prikupiti, dobrikati se komu) atque allicere Ci., candida liquidis vestigia lymphis Cat. oplakniti.

2. metaf. pomiriti (pomirjati), (u)blažiti (ublaževati), (po)tolažiti, (u)tešiti: senectutem Ci., efferatos Cu., animum alicuius C. pridobivati si, pectora dictis V., iram alicuis L., militem comitate T. ali aliquem mitibus verbis T. udobrovoljiti, spraviti v dobro voljo, permulcendo tractandoque mansuefecerant plebem L.

Opomba: Pt. pf. permulctus: dein lenita iam ira postero die liberalibus verbis permulcti sunt S. fr., Prisc., quam si permulcti sonis mitioribus non inmodice ferocirent Gell.

piazza f

1. trg:
piazza d'armi vežbališče
far piazza pulita pren. (tudi šalj.) očistiti, pomesti
mettere in piazza pren. obesiti na veliki zvon

2. ekst. polit. ulica; drhal:
accontentare la piazza zadovoljiti, ugajati ulici, masi

3. ekon. tržišče

4. pog. mestna tržnica

5. voj.
piazza forte trdnjava

6. šalj. pleša

7. ležišče; mesto:
letto a due piazze postelja z dvema ležiščema
piazza d'onore šport častno mesto

plac n ugodje, zadovoljstvo
□ a face pe plac ugajati
□ a fi pe plac biti komu všeč

pretender zahtevati, potegovati se (za); skušati; snubiti; trditi

pretender gustar skušati ugajati
pretender un empleo potegovati se za službo
pretender poco staviti skromne zahteve
lo pretendo zahtevam (lastim si) to
no lo pretender to ni moj namen, tega ne nameravam
pretende su mano prosi jo za roko
pretendido domneven, tako imenovan

probō -āre -āvī -ātum (probus)

I.

1. preizkusiti (preizkušati), preskusiti (preskušati), pregled(ov)ati, preisk(ov)ati, razisk(ov)ati, preveriti (preverjati), (pre)kontrolirati, testirati: Petr., Vulg., Aug. idr., denarios, pecuniam Plin., Icti., mensurae publice probatae Icti., munera T., censores villam publicam in campo Martio probaverunt L., ad opera, quae locassent, probanda L., tus probatur candore Plin. kvaliteta kadila se spozna po … , kakovost kadila je razvidna iz … ; metaf. presoditi (presojati), oceniti (ocenjevati): suo ex ingenio mores alienos Pl., vulgus amicitias utilitate probat O.

2. za dobro (dobrega) spozna(va)ti (šteti), odobriti (odobravati), potrditi (potrjevati), (po)hvaliti, ceniti: Pl., Plin. iun., Corn., Sil., Suet. idr., domum tuam perspexi atque probavi Ci., hoc consilio probato N., Commii virtutem probavit C., consurgunt ii qui et causam et hominem probant C., Asia picem Idaeam maxime probat Plin. v Aziji najbolj cenijo idajsko smolo (dajejo prednost idajski smoli), Iove non probante H. zoper Jupitrovo voljo, proti Jupitrovi volji; z dvojnim acc. prizna(va)ti koga za kaj: Thucydidem auctorem N., Vercingetorigem imperatorem C., aliquem iudicem Ci. (naspr. improbare aliquem npr. testem); z inf. za dobro (primerno, prav) spozna(va)ti, dobro (primerno, prav) se zdeti komu kaj: Caesar probat mare transire C., sive tu Lucina probas vocari H. ali Lucina, če ti je ljubše, da te tako imenujejo; z ACI: remos aptari Cu. spoznati za potrebno (nujno), da se … , arma sumere non ante cuiquam moris quam civitas suffecturum probaverit T. dokler ga občina ne spozna za sposobnega za orožje. —

II.

1. (po)kazati komu kaj kot sprejemljivo (dobro, primerno, ugodno, pohvalno), pohvalo (odobrenje, odobritev) pridobi(va)ti čemu, za kaj: (sc. libros oratorios) tibi valde probabo Ci., suam probare operam studebant C., non vereor, ne hoc officium meum P. Servilio iudici non probem Ci., id Memnoni probari posse Cu. da se da to Memnonu dopovedati; poseb. pogosto refl.: Ligarius in eā legatione sociis ita se probavit C. se je prikupil; in med.: probari alicui C., Ci., N. biti komu po volji, ugajati komu, non probari alicui Cu. ne biti po volji komu, ne ugajati komu; obscurius vitium pro vero probatur Ci. (ob)velja, se sprejme (vzame) za … , vulnus pro ictu gladiatoris probari Ci. da se rana vzame (šteje) za …

2. komu kaj storiti, narediti (delati) verjetno (jasno), poveriti (poverjati), zaupati, (po)kazati, ponazoriti (ponazarjati), (na)slikati, poočititi (poočitovati), izprič(ev)ati, dokaz(ov)ati: Pl., Ph., Q., probas mihi ista, quae dicis Ci., res probat vocem auguris O., tanti maleficii crimen talibus viris Ci., ipsi Catoni rationem facti mei probem Ci., hoc difficile est probatu Ci.; z dvojnim acc.: observantia … memorem se alicui probare Plancus in Ci. ep. izkaz(ov)ati se hvaležnega komu; z ACI: iudicibus probare Verrem contra leges pecuniam cepisse Ci., perfacile factu esse illis probat conata perficere C.; occ.
a) probare aliquem pro aliquo hoteti, da kdo velja za kaj, oznaniti (oznanjati), naznaniti (naznanjati), razglasiti (razglašati), izda(ja)ti koga za kaj: quem pro illo probare velles Ci., facile ut (sc. te) pro eunucho probes Ter. da lahko dosežeš, da te bodo imeli za skopljenca.
b) z dokazi prikazati koga kot hudodelca, dokazati komu zločin (gr. ἐλέγχειν): qui socii probari non poterant Plin. iun. — Od tod adj. pt. pf. probātus 3

1. (pre)izkušen, preverjen, zanesljiv, dokazan, vrl, (dokazano) dober, izvrsten, odličen, izbran, pošten, sposoben: Col., Ambr., argentum Pl., ut probati et electi in provincias mittantur C., aetatis spatio probati Ci., p. antistites Ci., femina probatissima Ci., homines artium spectati et probati Ci., statua Plin., cultura Q.; od tod probatum est Hyrcanis (z inf.) Sil. Hirkanci imajo navado; superl. adv.: probatissime nosse rem militarem Cass. prav dobro poznati.

2. cenjen, čislan, priljubljen, všečen, prijeten; z dat.: probatus suis filius Ci., probatus carusque nobis Plin. iun., omnibus esse se probatum debet sperare Ci., nemo probatior primoribus patrum L., alicui minus probatum esse N. manj všeč biti komu, ne ugajati komu, probatissima sententia Gell. zelo sprejemljiv nasvet.

sight¹ [sáit] samostalnik
vid
figurativno oko, doseg oči; vidik, dogled, pogled, ogled; prizor, ogleda vredna znamenitost
množina znamenitosti (of a town kakega mesta)
pogovorno nenavaden ali žalosten pogled (prizor), grda zunanjost, strašilo; muha (na puški), merjenje, viziranje
fotografija iskalo
pogovorno masa, množina, kup
ameriško, sleng šansa

in sight v bližini, na dosegu, na dogledu
on sight na (prvi) pogied
at (first) sight na prvi pogled, brez priprave
out of sight iz vida, zunaj obzorja
within sight of v vidiku, v vidu
a (long) sight pogovorno (zelo) mnogo (of money denarja)
a sight for the gods prizor za bogove
a sight for sore eyes zelo prijeten prizor (pogled), privlačna oseba
sight unseen figurativno maček v žaklju; kupljen na slepo
bad (good) sight slab (dober) vid
the loss of sight izguba vida; oslepitev
long sight daljnovidnost
a long sight better daleč boljši
second sight figurativno preroški dar
payable at (on) sight plačljiv na pokaz
short (near) sight kratkovidnost
out of my sight! izgubi se mi izpred oči!
out of sight out of mind daleč od oči, daleč od srca
it is not right in my sight to ni prav po mojem mišljenju
it is a sight better than it was mnogo bolje je, kot je bilo
it was quite a sight! bil je to prizor za bogove!
to be in sight of videti
to catch sight of zagledati, ugledati (koga, kaj)
to come in sight pokazati se
it has cost him a sight of money to ga je veljalo kup denarja
to find favour in s.o.'s sight pridobiti si naklonjenost koga, prikupiti se, ugajati komu
to get sight of s.o. zagledati, opaziti koga
to get (to go) out of sight izginiti (iz vida)
to heave in sight pojavljati se, prikazovati se, postajati viden
to keep in sight imeti v vidu
to know by sight poznati po videzu
what a sight you look! kakšen pa si!, kot strašilo si videti!
to lose sight of izgubiti iz vida, ne več videti, figurativno pozabiti
to lose one's sight oslepeti
the letter was not meant for your sight pismo ni bilo namenjeno tebi
I should like it a jolly sight better stokrat rajši bi imel to
to make a sight of oneself smešno se obleči, osmešiti se
to play (to sing) at sight igrati na prvi pogled, brez priprave
to put out of sight skriti, ne posvečati pozornosti
to see the sights videti, ogledati si znamenitosti
I can't see (bear stand) the sight of him ne morem ga živega videti
to take a sight nameriti, ciljati; obrniti pogled
to take a sight at s.o. sleng osle pokazati komu

Strich¹ (-/e/s, -e) črta, klein: črtica; (Streifen) proga; (Zone) pas, predel; Tierkunde von Vögeln: jata; selitev; (Gedankenstrich) pomišljaj; mit etwas: poteza; bei Geweben: smer niti; einen Strich machen potegniti črto (unter pod) ; einen dicken Strich machen (unter) figurativ odločno narediti konec z; nur noch ein Strich sein biti čisto shujšan; noch keinen Strich getan haben ne imeti še nič narejenega;
auf: noch auf dem Strich gehen können še lahko iti naravnost (kljub alkoholu); auf den Strich schicken poslati na cesto (v prostitucijo);
durch: einen Strich durch etwas machen prečrtati kaj; einen Strich durch die Rechnung machen figurativ prekrižati račune;
gegen: gegen den Strich gehen jemandem biti zoper dlako (komu), ne ugajati; nach Strich und Faden po vseh pravilih;
unter: unter dem Strich pod črto; na koncu vsega; in der Zeitung: v podlistku; unterm Strich sein biti pod kritiko;
wider: wider den Strich gehen biti zoper dlako, ne ugajati

strike^*2 [stráik]

1. prehodni glagol
udariti, dati udarec (komu), zadeti; prizadeti, napasti (o bolezni); biti (uro); odbiti z udarcem, udarjati (na boben); kovati (denar, medalje); igrati (harfo itd.); začeti (pesem, muziko); prekiniti (delo)
navtika spustiti (jadro, zastavo); podreti (tabor, šotor); potegniti (črto), prečrtati; izravnati, razati; izgladiti; izkresati (ogenj), prižgati (vžigalico, luč); napolniti; zapičiti zob strupnik v (o kači); zabosti (nož itd.), harpunirati (kita); oddajati (toploto); naleteti na, zadeti ob; udariti v (o streli); napraviti vtis, pretresti, prizadcti (koga), pasti (komu) v oči, spraviti v začudenje, osupiti; pasti (komu) na parnet, (za)zdeti se (komu); menjati, odnesti (kulise)
ekonomija zaključiti (račun); nenadoma ali dramatično (kaj) izzvati
ameriško doseči, najti, odkriti
sleng prositi (for za)
zastarelo božati, (po)gladiti z roko

2. neprehodni glagol
udariti (against ob, on na, po)
udarjati, tolči, nameriti udarec (at proti)
razbijati; stavkati; biti se, boriti se (for za)
biti, tolči (srce), udariti (strela)
navtika, vojska spustiti belo zastavo
figurativno predati se; kreniti, iti, oditi (to proti)
nenadoma začeti prodirati, prebijati se (through skozi)
(svetloba, toplota); padati (on na)
širiti roke, plavati; vžgati se (vžigalica); držati se za podlago (školjka); pihati (veter); nasesti (ladja)
medicina izbruhniti (epidemija); ugrizniti, prijeti (o ribi)
figurativno pasti v oči, biti opozorljiv (nenavaden, čuden)
ameriško, vojska biti častniški sluga

struck by a stone zadet od kamna
to strike across the fields udariti jo čez polja
to strike an average izračunati povprečje
to strike all of a heap figurativno zbegati, presenetiti, osupiti
to strike a balance napraviti bilanco
to strike a ball out of court šport suniti žogo v out
to strike a bargain skleniti kupčijo; doseči sporazum
to strike s.o. blind (deaf, dumb) z udarcem koga oslepiti (oglušiti, onemiti)
to strike a blow zadati udarec
the blow struck me silly udarec me je omamil
without striking a blow brez boja
the cold struck into my marrow mraz mi je prodrl v mozeg
to strike s.o. dead figurativno pošteno osupiti koga
to strike s.o.'s eye pasti komu v oči
to strike s.o. in the face udariti koga po obrazu
to strike into fame postati slaven
to strike s.o.'s fancy ugajati, biti všeč komu
to strike fire out of a flint izkresati ogenj iz kresilnega kamna
to strike fish s potegom zatakniti trnek v ribji gobec
he struck his fist on the table udaril je s pestjo po mizi
to strike for freedom boriti se za svobodo
to strike one's flag spustiti zastavo, figurativno predati se
to strike (into) a gallop spustiti se v dir
to be struck in a girl sleng biti zatreskan v (neko) dekle
to strike ground (bottom) zadeti ob dno
to strike one's hand on the table udariti z roko po mizi
to strike hands zastarelo udariti v roko (v znak sporazuma)
the hour has struck ura je odbila
his hour has struck njegov čas je prišel
to strike for home udariti jo proti domu
it has just struck five pravkar je ura bila pet
how does it strike you? kako se vam zdi?
an idea struck him prišel je na (neko) misel
to strike upon a good idea priti na dobro idejo
to strike a light (a match) prižgati luč (vžigalico)
lightning struck the tree strela je udarila v drevo
to strike s.o.'s name in the newspaper naleteti na ime neke osebe v časopisu
to strike oil naleteti na nafto, figurativno imeti srečo, uspeti; obogateti
they were struck with panic polastila se jih je panika
it struck me as ridiculous zdelo se mi je smešno
to strike a plan skovati načrt
to strike to the right kreniti (po poti) na desno
to strike the right note zadeti pravilen ton
to strike root pognati korenino
to strike into a run spustiti se v tek
to strike the sands nasesti, obtičati na sipini
to strike sail spustiti, zviti jadro; priznati poraz
the ship struck to the pirates ladja se je predala gusarjem
to strike a snag sleng naleteti na nepričakovano težavo
to strike tents podreti šotore, tabor
to strike terror into s.o. navdati koga z grozo (s strahom)
to strike the track iti po sledi
to strike a track nenadoma naleteti na stezo
to strike with terror napolniti z grozo
town strikes mesto se preda
to strike a vein naleteti, odkriti žilo (rude)
what struck me was... kar me je osupilo, je bilo...
to strike at the root posekati korenino, figurativno udariti na najbolj občutljivo mesto
to strike work ustaviti delo, stavkati
the wind strikes cold veter ostro brije
strike while the iron is hot kuj železo, dokler je vročc

studious [stjú:diəs] pridevnik (studiously prislov)
študijski, učenjaški, nagnjen k študiju, k študiranju; marljiv, skrben, pazljiv, prizadeven
zastarelo nameren, premišljen, kontemplativen

with studious care z veliko skrbnostjo
to be studious of paziti na, biti zaskrbljen za
to be studious to prizadevati si za
to be studious to please rad drugim ugajati
he has a studious turn rad ima učenje (študij, knjige)
to live (to lead) a studious life posvečati se študiju, pridno študirati