Franja

fȕknuti -nēm ekspr. udariti, mahniti, počiti, usekati, fokniti: pijukom fuknuti sovu kad ona munu iz stijene

fulminō -āre -ātus (fulmen)

I. intr. strele metati (lučati, treskati), bliskati (in grmeti): fulminantis magna manus Iovis H., fulminantem peierant Iovem Plin.; metaf.: Caesar dum … ad altum fulminat Euphraten bello V. grmi in treska v boju, Marte fulminante Plin., fulminat illa oculis Pr. strelja z očmi; brezoseb. = bliskati se, treskati: Boreae de parte trucis cum fulminat V., minore ni ad fulgurandum opus est quam ad fulminandum Sen. ph., cum tonat, fulgurat, fulminat Min. —

II. trans. s strelo zadeti, udariti, ob tla treščiti: Eccl., caelestis flamma … annosas fulminat ornos Cl.; v pass.: inferia fulminantur Sen. ph., vulnera fulminatorum Plin., a deo meruit fulminari Lact., fulminata abies Serv.; metaf.: fulminatus hac pronuntiatione Petr. pobit, potrt, quantā ni fulminet hostem Cl.

gȅknuti -nēm pog.
1. treščiti ob tla: ako te geknem, poznaćeš me
2. usekati, udariti: geknuo ga kocem po leđima

golpear udariti, suniti; trkati

¡te golpearán los dedos! jih boš dobil po prstih

greifen (griff, gegriffen)

1. in die Hand usw. nehmen: prijeti, prijemati, zagrabiti, grabiti; einen Dieb: prijeti; poseči, greifen nach seči po, poseči po; nach den Waffen greifen seči po orožju

2. eine Note, einen Akkord: udariti (akord), in die Tasten greifen udariti po tipkah

3. ans Herz: iti do (srca)

4. Maßnahmen: učinkovati

5. greifen in seči v, poseči v, segati v; prilegati se (čemu); in die Tasche greifen seči v žep; tief in die Tasche greifen müssen morati poseči globoko v žep; ins Land greifen eine Bucht: segati v, zajedati se v um sich greifen širiti se, razširiti se; jemandem unter die Arme greifen priskočiti (komu) na pomoč; zu hoch/niedrig greifen oceniti/ocenjevati previsoko/prenizko; nach dem Strohhalm greifen loviti se za slamico; aus der Luft gegriffen iz trte izvit; mit den Händen zu greifen očitno, jasno; sich an den Kopf greifen prijemati se za glavo

grȕhnuti -nēm
1. zagrmeti: topovi gruhnuše
2. udariti
3. napasti: neprijatelj gruhnu svom silom na nas
4. uliti se, privreti: suze joj gruhnuše na oči

hauen (haute/hieb, gehaut/gehauen)

1. udariti, tolči, mlatiti; an/auf/in tolči po, udariti po, razbijati po

2. (werfen) vreči, treščiti, zagnati, zalučati

3. Wald: sekati, Gras: kositi; einen Menschen: premlatiti; in Stein: vklesati eins/eine hinter die Ohren hauen primazati okoli ušes; jemanden zum Krüppel hauen premlatiti skoraj do smrti, polomiti kosti; in dieselbe Kerbe hauen trobiti v isti rog; auf die Finger hauen usekati po prstih

hinschlagen^* mahniti, udariti; (fallen) pasti, telebniti

hit^*2 [hit]

1. prehodni glagol
udariti, poriniti, zadeti
figurativno prizadeti; zaleteti se v
figurativno naleteti na, najti; zadeti, uganiti
figurativno ostro kritizirati, bičati (napake); doseči, uspeti

2. neprehodni glagol
tolči (at po)
slučajno naleteti (on, upon na)
zadeti (against na)
ameriško, pogovorno vžgati, teči (motor)

to be hard (ali badly) hit by biti močno prizadet od, izgubiti veliko denarja
ameriško to hit the books guliti se
pogovorno to hit the bottle pijančevati
to hit s.o. a blow koga močno udariti
to hit s.o. below the belt udariti pod pasom (boks), nepošteno se boriti, nečastno ravnati
to hit a bull's eye with a vengeance imeti predoren uspeh
to hit the ceiling (ali roof) poskočiti od jeze
ameriško, pogovorno to hit on all four cylinders dobro teči, figurativno dobro potekati
to hit s.o.'s fancy (ali taste) zadeti, uganiti okus nekoga
to hit home zadeti v živec, priti do živca
to hit s.o. home zavrniti koga, zasoliti jo komu
hit hard! močno udari!
to hit one's head against (ali upon) s.th. z glavo se zaleteti v kaj
sleng to hit the hay (ali sack) spraviti se spat
to hit the jackpot terno zadeti, priti nenadoma do denarja
figurativno to hit a man when he is down zadati udarce človeku v nesreči
navtika to hit a mine zadeti na mino
to hit the nail on the head (ali nub); ali to hit it v črno zadeti
to hit oil najti nafto
prices hit an all-time high cene so dosegle rekordno višino
ameriško to hit the numbers pool zadeti pti lotu
to hit the right road najti pravo cesto
to hit the road odpraviti se na dolgo pot
šport to hit one's stride priti v dobro kondicijo
to hit the spot pravo zadeti, zadovoljiti
ameriško, pogovorno to hit the town prispeti v mesto
pogovorno to hit it up pošteno se česa lotiti

hȑdnuti hȑdnēm dial. treščiti, udariti: hrdnuti o tvrdu rudinu

hurtle² [hə:tl]

1. prehodni glagol
arhaično udariti, zalučati

2. neprehodni glagol
trčiti, zadeti se (against)
pasti, vrteti se, sukati se; ropotati, brneti, šumeti

*īcō ali *īciō -ere, īcī, ictum (sor. z gr. ἴκταρ vkup zadevajoč, dotikajoč se, blizu, ἵπτομαι poškodujem, ἴξ ali ἴψ trti škodljiv črv, ἰκμαμένος ranjen)

1. zade(va)ti, udariti (udarjati), biti, suniti; v prozi večinoma le v obl. pf. pass., poseb. v pt. pf.: Pl., Val. Max., Gell., Lact. idr. (anima) corpus propellit et īcit Lucr. (gl. opombo spodaj), cum Ptolemaeus … telo venenato ictus esset Ci., lapide ictus C., ilex icta securibus V., ictus fundā, pugno, tragulā, umbone L., corruit icta L., aether ululatibus ictus O. pretresen, vix icto aëre O. ob skoraj negibnem zraku, v skoraj popolni tišini, puppis latus icta O. na boku poškodovana; tudi: gravi vulnere ictus L. hudo ranjen, ali samo ictus ranjen: in illo tumultu … ictus ipse Ci., in turba ictus Remus cecidit L., ictus aper, icta hostia O.; o streli: fulmine ictus L. = e caelo ictus Ci., cum fulmine icta sunt (animalia) Sen. ph., fulmen lauri fruticem non icit Plin., laurus sola fulmine non icitur Plin.; tudi brez abl.: ictae (sc. fulmine) dapes T.; od tod pren.: ictae limen adire domūs O. uničene.

2. occ. s prolept. obj.: foedus icere (zaklati daritveno živino in s tem) skleniti zvezo: cum Tito Tatio foedus icit Ci., cum Gaditanis foedus icisse dicitur Ci., foedus, quod meo sanguine … iceras Ci., icto foedere Ph.

3. metaf. ictus 3 neprijetno zadet, vznemirjen, razburjen, pretresen, prešinjen: ictus conscientiā, nova re, rebellione L., metu icta L., haud secus quam pestifero sidere icti L. prav tako, kakor da je kužni puh pogubnega ozvezdja šinil vanje, desideriis icta … patria H., ictum (vino) caput H. omotična, omračena, domestico volnere ictus T.

Opomba: Lucr. ima napačno tudi v sedanjiku īcit. Obl. ico in icio se ne moreta dokazati, čeprav ju Gell. in Prisc. ločita (brez dokazov).

il-līdō (in-līdō) -ere -līsī -līsum (in, laedere)

1. (v)bi(ja)ti, udariti (udarjati), suniti —, dregniti —, pahniti —, poriniti —, zagnati v kaj: scopulum super … illidit corticem Ph. udarja želvovino. Kam? z dat.: Cu., V., Lucr., fragili inlidere dentem H., tela arbustis inlisa T. ali s praep.: caestus inlisit in ossa V., navis inliditur in vadum Cu. = vadis V.

2. udariti —, butniti —, trčiti —, zadeti ob kaj: Sen. ph., Suet., Vell., ad vulnus manum ill. Ci., scopulis inlisa aequora V., linum illisum in silice Plin., quorum faucibus in febre illiditur spiritus Cels. ki hropejo ob vročici.

3. pesn. metaf. kam suniti, pahniti, pognati: aliquem pelago Val. Fl. prisiliti k (morski) vožnji, avidos cursus in aliquem Stat. nameriti.

4. meton. razbiti, razdrobiti, raztreščiti: Varr., serpens compressa et illisa morietur Ci.

im-pellō (in-pellō) -ere -puli -pulsum

1. udariti —, suniti —, trčiti —, zadeti v ali ob kaj: Lucr., impulsas tentavit pollice chordas O., luctus (eius) maternas impulit auras V., arbores … impulsae concidunt L. na lahno zadeta, če se malo vanje sune, cuspide montem impulit V.; occ.
a) (suvaje) premakniti (premikati), zagnati (zaganjati), pognati (po-ganjati), stres(a)ti, majati, zibati: navem impellere remis V., vectibus C., sagittam nervo imp. O. spustiti, izstreliti, equum imp. Cu. pognati, spodbosti, sues Plin. tja gnati, semen impellit urinam Plin. žene na močo, aequora remis i. V. udarjati, „biti“; tudi: impellite remos V. = veslajte! impulso vomere V. če gre plug čez … ; tako poseb.: ventus impellit arborem H. maje, undas V. biča, tepe, vela H. napne, ratem O. goni, segetes O. ziblje (da valujejo v vetru); pesn.: mugitibus auras i. O. pretresati; metaf.: impellere aliquem quovis sermone H. motiti, in hunc casum imp. aliquem Ci. v to nesrečo pripraviti.
b) udariti, da kaj pade; pahniti, zadnji sunek zadati = podreti, (popolnoma, dokončno) poraziti: Lucan., Sen. tr., hominem clipeo i. Cu. podreti (na tla), vreči ob tla; od tod pren.: praecipitantem (ruentem T.) imp. Ci., praecipitantīs impellere certe est inhumanum Ci. že padajočega še enkrat suniti; prim. labantem animum imp. V., impulsas Vitellii res audietis T. na nič pripravljena, bellum imp. Lucan. skoraj dognati, mores imp. Plin. po zlu dati.
c) (sovražnika) potisniti nazaj, prisiliti k umiku: Lucan., i. aciem L., hostes L., T., aliquem in fugam i. Ci., L.

2. metaf. (koga k čemu) priganjati, nagibati (nagniti), napeljavati, spodbujati, pripeljati —, privesti —, pripraviti do … , k … ; abs.: aliis mortem parentum impellendo … pollicebatur Ci., nullo impellente fallebant Ci. brez tujega (zunanjega) vpliva(nja); z obj.: vidi esse causas permultas, quae istum impellerent Ci., si auctores desiderarentur, Brutos ego impellerem Ci.; tako poseb. pogosto pass. impulsus z abl.: irā impulsus C. iz jeze, hoc consilio atque adeo hac amentia impulsi Ci. na ta … , nullis impulsi inimicitiis alterum in iudicium vocant Ci. ne da bi jih priganjalo, gnalo; k čemu? se izraža z ad: cupiditates ad hoc scelus (facinus) eum impulerunt Ci., eum ad salutem meam voluntas impulit Ci., servum praemiis ad accusandum dominum impulit Ci.; ali z in: haec opinio te in fraudem impulit Ci., me in spem laudis impulit Ci., eum di immortales in eam mentem impulerunt Ci.; pogosto s finalnim stavkom: Ter., tu Gabinium impulisti, ut regem reduceret Ci., ea res me impulit, ut causam reciperem Ci.; redk. z inf.: O., Iust., L., T., (Iuno Aeneam) tot adire labores impulit V., Proetum mulier perfida inpulerit casto Bellerophontae maturare necem H.

īn-flīgō -ere -flīxī -flīctum

1. udariti (udarjati), zamahniti s čim ob (v) kaj, suniti, pahniti v kaj: quam graviorem potuerunt rei publicae infligere securim? Ci., puppis inflicta vadis V., cratera viro infl. O., terga inflicta Val. Fl. zadet, infligere aliquid in adversarium Ci. nasprotnika s čim napasti.

2. (s prolept. obj.) udariti (udarjati), prizade(va)ti, prizada(ja)ti: ictūs corpora Poeta ap. Ci., infligere mortiferam plagam Ci.; metaf.: vulnus rei publicae Ci., tibi sempiternam turpitudinem inflixerunt Ci., damnum, detrimenta Iust., alicui usuras Icti. naložiti.

investire v. tr. (pres. invēsto)

1. namestiti, nameščati; umestiti, umeščati; podeliti, podeljevati funkcijo:
investire qcn. di una carica komu podeliti funkcijo

2. ekst. zaupati; naložiti, nalagati:
investire la commissione delle indagini komisiji zaupati preiskavo

3. ekon. investirati; vložiti, vlagati

4. trčiti, udariti; podreti, povoziti; napasti, napadati:
l'auto ha investito un passante avto je podrl pešca
investire qcn. con ingiurie koga ozmerjati

izbí -ésc

I. vt. udariti, suniti

II. vr.

1. trčiti

2. naskočiti

izváliti ìzvālīm
I.
1. prevrniti, izruvati: izvaliti voćku iz korijena, korena
2. spodviti: izvaliti noge ispod sebe
3. pomoliti: na pendžer je glavu izvalio
4. izbuljiti: izvaliti oči
5. blekniti: izvaliti budalaštinu
6. ekspr. mahniti, primazati, udariti: on izvali ćušku na prvome do sebe
7. zvaliti, izleči: izvaliti što više poroda
8. oditi: četa iz sela izvali
II. izvaliti se
1. zavaliti se: izvaliti se na krevet, na zemlju
2. ekspr. umreti
3. pokazati se: iz magle izvali se sunce
4. zvaliti se, izvaliti se: izvaliti se kao jaje

job⁴ [džɔb]

1. prehodni glagol
zbosti, prebosti; izbosti (out)
izbezati; potegniti konja za brzdo

2. neprehodni glagol
bosti, udariti (at)

jog² [džɔg]

1. prehodni glagol
rahlo suniti, krcniti, stresti, podrezati
figurativno spomniti; pognati (stroj) za kratek čas

2. neprehodni glagol
udariti (against proti)
vleči se naprej, capljati (on, along)
odpraviti se, nadaljevati pot (on)

to jog s.o.'s memory poklicati komu v spomin
to jog on prebiti čas, nadaljevati
matters jog along stvari počasi napredujejo
I must be jogging moram se odpraviti