Franja

Seehundlaus, die, Tierkunde tjulenja uš

serpō -ere, serpsī, serptum (iz kor. *ser-p-, razširjenega iz *ser-; prim. skr. sárpati leze, gre, sarpáḥ kača, gr. ἕρπω, ἑρπύζω lezem, ἑρπετόν plazilec, golazen, ἕρπυλλον (od koder lat. serpullum) bot. materina dušica, timijan)

1. (o plazilcih) lesti, laziti, plaziti se, viti se: PLIN. idr., alia animalia gradiendo, alia serpendo ad pastum accedunt CI., vipera serpit humo O., (sc. serpens) per ... adopertam ... serpit humum O., serpere caeruleum Danai videre draconem in platanum O., serpentia secla ferarum (= angues) LUCR. Od tod subst. pt. pr. serpēns -entis, gen. pl. -ium, pesn. in poklas. -um, f (sc. bestia), redkeje m (sc. draco) „lazeča, plazeča se stvar“

1. kača, zmaj: ACC. AP. GELL., CA., VARR., CELS., LUCR., Q., COL., LUCAN., SEN. PH., SUET. FR., GELL., AMM. idr., viva N., serpens amplexus corpora V., caput extulit antro caeruleus serpens O., serpens Epidaurius H., asperas tractare serpentes H., quaedam serpentes ortae extra aqua CI., venenatas serpentes colligere N., serpentes caeci PLIN. Metaf. ozvezdje
a) Zmaj na severnem nebu med Velikim in Malim medvedom (sicer imenovano draco ali anguis): HYG., VITR., polo posita est glaciali proxima serpens O.
b) Kača na severnem nebu, ki jo drži Kačenosec oz. Kačedržec (Anguitenens, Ὀφιοῦχος): HYG., VITR.
c) Povodna (Vodna) kača, Hídra na južnem nebu: serpens septentrionalis austrinave PLIN.

2. po človeku lazeča žuželka, mrčes = uš, lázica: PLIN., AP.

2. metaf.
a) plaziti se = počasi se pomakniti (pomikati), premakniti (premikati) naprej, viti se, vijugati (se): torvus draco (ozvezdje) serpit subter CI. POËT., avis serpens secat agmina pennis CI. (Arat.), fallacem patriae serpere dixit equum (sc. Troianum) PR., annua sol in quo contundit tempora serpens LUCR.; o rekah, potokih: Hister ... tectis in mane serpit aquis O., an te, Cydne, canam, tacitis qui leniter undis caeruleis placidus per vada serpis aquis TIB., in sicco serpentem pulvere rivum transierat LUCAN.; o solzah: lacrimaeque per arida serpunt vulnera STAT. se cedijo, tečejo; o rastl.: PLIN. idr., vitem serpentem multiplici lapsu ... amputare CI., hanc sine tempora circum inter victricīs hederam tibi serpere laurūs V., hedera serpens LAB. AP. MACR., non iam per candida mollis colla liber serpit O., serpentia gramina COL.; o drugih stvareh: tempus erat, quo prima quies mortalibus ... serpit V. ko prileze spanec, ko se (pri)bliža spanec, ko se prikrade spanec, somno serpente PLIN., per tua lanugo cum serpere coeperit ora CL.; pren.: serpit humi tutus (sc. vates) H. se drži varne nižine = se ne dviga ...
b) lesti, laziti = (tiho, skrivaj, neopaženo) (raz)širiti se, razširiti (razširjati) se, razpasti (razpadati) (se): neque enim serpit, sed volat in optimum statum res publicae CI., serpit nescio quo modo per omnium vitas amicitia CI., serpit hic rumor (z ACI) CI. govorica se širi, govorica gre, serpit per coloniam fama PLIN. IUN., serpitque per agmina murmur V., iam murmura serpunt plebis STAT.; pogosteje z negativnim pomenom: serpet hoc malum longius quam putatis CI., malum obscure serpens CI., quam facile serpat iniuria et consuetudo peccandi ... videte, iudices CI., si paulatim haec consuetudo serpere ac prodire coeperit CI., ne latius serperet res L., flamma per continua serpens L., malum late solet immedicabile cancer serpere O., serpunt contagia per volgus V., si ulcus latius atque altius serpit CELS., ne pestis ad plures serperet IUST., altius cura serpit PLIN., serpsit tamen latius in proximos bellum FL.; o osebi: serpere occulte coepisti CI. potihem (na skrivaj) se širiti.

Opomba: Star. cj. pf. serpsit (nam. serpserit): FEST., P. F.; cj. serpiat: IT.

Staublaus, die, Tierkunde prašna uš

Tannenlaus, die, Tierkunde volnata uš

vermiculus -ī, m (demin. vermis)

1. majhen črv, črvìč, črvíček: Lucr., Plin., Lamp.

2. škrlatni črvič, škrlatna uš, starejše krmes, meton. = škrlatna barva, škrlat, starejše bagrec: Vulg.

Walfischlaus, die, Tierkunde kitova uš

Wollaus, Wolllaus, die, (Woll-laus) Tierkunde krvava uš

Wolllaus, die, Tierkunde krvava uš

woodlouse množina woodlice [wúdlaus, -lais] samostalnik
zoologija lesna uš

Wurzellaus, die, Agronomie und Gartenbau koreninska uš

тля f (zool.) listna uš; ničvrednež;
виноградная т. trtna uš

bel [éu] (-a, -o) weiß
snežno bel schneeweiß, lilienweiß, blütenweiß
bel kot zid, bel kot kreda od strahu ipd.: kreideweiß, käseweiß, geisterbleich
bel kot smrt [leichenblaß] leichenblass
|
mlečno bel milchweiß, milchfarben
biserno bel perlfarben
srebrno bel silberweiß
|
beli: beli kruh weißes Brot, das Weißbrot
beli dan [hellichter] helllichter Tag, ➞ → dan
beli svet die weite Welt
medicina beli lišaj (vitiligo) die Scheckhaut
beli pinot vino: der Weißburgunder
beli štrajk der Bummelstreik
medicina beli tok der [Weißfluß] Weißfluss, der [Scheidenausfluß] Scheidenausfluss
metalurgija beli žar die Weißglut
bela: bela barva das Weiß, die Weißfärbung
bela gniloba die Weißfäule
bela kava der Milchkaffee
bela knjiga das Weißbuch
bela krvnička der Lymphozyt
bela lisa weißer Fleck
bela litina der [Weißguß] Weißguss
bela lužina die Weißlauge
bela moka weißes Mehl
bela magija weiße Magie
bela nedelja weißer Sonntag
bela obreza der Weißschnitt
bela opojnost (sneg) weiße Pracht
bela palica za slepe: der Blindenstock
bela pločevina das Weißblech
bela rasa die weiße Rasse
bela riba der Weißfisch
bela vrana figurativno weißer Rabe
bela žena die Fee, Weiße Frau
|
belo: belo blago - trgovina z belim blagom der Mädchenhandel, der Menschenhandel
belo lepilo (mizarsko lepilo) der Weißleim
belo perilo die Weißwäsche
belo vino der Weißwein
belo zlato das Weißgold
belo črtast [weißgestreift] weiß gestreift
belo lisast [weißgefleckt] weiß gefleckt
|
rastlinstvo, botanika beli javor der Traubenahorn
beli mah das Weißmoos
beli topol die Weißpappel
beli gaber die Weißbuche
beli topol die Silberpappel
bela detelja der Weißklee, Kriechender Klee
bela jelka die Weißtanne, die Edeltanne
bela lilija Weiße Lilie, Madonnenlilie
bela mrtva kopriva der Bienensaug
bela narcisa die Dichternarzisse
bela omela der Hexenbesen
bela smreka die Weißfichte
bela vrba die Weißweide, die Silberweide
|
živalstvo, zoologija beli galeb die Elfenbeinmöwe
beli kit der Weißwal
beli medved der Polarbär
beli netopir die Weißfledermaus
beli volk der Polarwolf
beli gams die Schneeziege
bela lisica der Weißfuchs
bela miš Weiße Maus
bela pastirica Weiße Bachstelze
bela štorklja der Weißstorch
bela uš die Kleiderlaus, die Kopflaus
bela muha die Mottenlaus
|
figurativno bogovi v belem die Götter in Weiß
princ na belem konju der Märchenprinz
iskati z lučjo pri belem dnevu mit der Laterne suchen
vidiš bele miši figurativno du siehst Gespenster

breskov pridevnik
1. (v kulinariki) ▸ barack, barackosSopomenke: breskvin

2. (o drevesu) ▸ barackSopomenke: breskvin
Povezane iztočnice: breskov molj, breskov zavijač, breskov škrlup, breskova kodravost, breskova uš

3. (o plodu) ▸ barackSopomenke: breskvin

4. (o barvi) ▸ barackSopomenke: breskvin

dìm smoke; fume; reek

maska proti dìmu smokehelmet
oblak (steber) dìma a cloud (a column) of smoke
ta riž diši po dìmu this rice tastes (ali smells) of smoke
soba je bila polna dìma od tobaka the room reeked of tobacco smoke
uničiti listno uš z dìmom to fumigate greenfly
kjer je dìm, je tudi ogenj there is no smoke without fire

dlákarica (-e) f zool.
uš dlakarica pidocchio pollino

drevésen de árbol; arbóreo

drevesno deblo tronco m
drevesna smola resina f
drevesni štor tocón m
drevesna uš pulgón m

échapper [ešape] verbe intransitif uteči, uiti (à quelqu'un komu), uhajati; izmuzniti se; poiti (potrpežljivost); izpasti (ime); verbe transitif, vieilli uiti

s'échapper pobegniti, ubežati; odparati se (šiv); prekipeti (mleko); teči (solze); uhajati (plin)
le chien a échappé à son maître pes je pobegnil gospodarju
échapper des mains uiti, pasti iz rok
son nom m'échappe ne morem se spomniti njegovega imena
rien ne lui échappe on vse opazi ali vidi, nič mu ne uide
ce produit échappe à la taxe sur les articles de luxe ta izdelek je oproščen takse na luksusne predmete
l'échapper belle srečno odnesti pete, odnesti zdravo kožo
échapper à la compétence ne spadati v pristojnost
cela m'a échappé to mi je ušlo, to sem prezrl
cela m'échappe (familier) tega ne razumem
le mot m'est échappé beseda mi je uš

gláven² (-vna -o) adj. della testa:
glavne kosti ossa della testa
glavna uš pidocchio comune

gláven principal; cardinal; de la cabeza

glavni dobitek primer premio m; (fam) (premio m) gordo m
glavna jed (fam) plato m fuerte
glavno mesto capital f
glavni namen objetivo m principal
glavna knjiga (trg) libro m mayor
glavni oltar altar m mayor
glavna oseba (gledal) personaje m principal
glavna postaja estación f central
glavni stan (voj) cuartel m general
glavni števnik número m cardinal
glavni urad central f
glavna uš piojo m de la cabeza
glavni vhod entrada f principal

gvánten (-tna -o) adj. zool.
gvantna uš pidocchio dell'uomo (Pediculus humanus)